Jedro

Res je, da je bil odvetnikov jezik slikovit, tudi oster. A konkretna raven ostrine ni takšna, da bi sodišču jemala ugled. Velja pa nasprotno, kaznovanje tovrstnega pravdanja bi na stranke postopka lahko učinkovalo zastrašujoče pri njihovi verbalni borbi na sodišču.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se točka III. izreka izpodbijanega sklepa razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo odvetnika X kaznovalo zaradi žalitve sodišča in sicer z denarno kaznijo 450,00 EUR.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo odvetnik X. Najprej uveljavlja kršitev pravice do nepristranskega sojenja. Kazen je namreč izrekla sodnica, ki je izdala sklep, zoper katerega je bilo vloženo pravno sredstvo, ki je bilo opredeljeno kot žaljivo. Sklicuje se na zadevo Pečnik proti Sloveniji, Evropskega sodišča za človekove pravice, št. 44901/05 z dne 27. 9. 2012. 2. Tudi sicer pa meni, da vloga ni objektivno žaljiva do sodišča. Vse navedbe so bile vsebinsko obrazložene in potrebne z vidika vloge kot celote. Če pa je bila subjektivno sprejeta kot žaljiva, se odvetnik sodišču opravičuje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Vse pasaže toženčevega ugovora, ki jih v 11. točki izpodbijanega sklepa povzema sodišče prve stopnje so v vsebinski zvezi s samim ugovorom. Očitek, da je sodišče ravnalo tako, kot da se začasne odredbe izdajajo po tekočem traku, je v zvezi s pravnim stališčem o potrebi po zadržanem pristopu pri izdaji regulacijskih začasnih odredb. Trditev, da je odločba s psihološkega vidika nestrokovna, je v zvezi s problemom strokovnih vprašanj, s katerimi se sreča sodišče in jih rešuje na podlagi 243. člena ZPP (1). Trditve o eksperimentiranju z otroki in o obravnavi otrok kot paketa, so v zvezi s problemom učinka regulacijske začasne odredbe na odnose med otroci in tistim izmed staršev, ki mu otrok z začasno odredbo ni dodeljen.

6. Res je, da je bil odvetnikov jezik slikovit, tudi oster. A konkretna raven ostrine ni takšna, da bi sodišču jemala ugled. Velja pa nasprotno, kaznovanje tovrstnega pravdanja bi na stranke postopka lahko učinkovalo zastrašujoče pri njihovi verbalni borbi na sodišču. 7. Čeprav zadevi nista primerljivi (v zadevi Pečnik je bil sodnik osebno predmet napada v strankini vlogi), bi izpodbijani sklep utegnil biti sporen tudi z vidika 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in njene razlage v zadevi ESČP Pečnik proti Sloveniji 27. 9. 2012 in v zadevi Kyprianou proti Cipru, na katero se prej navedena odločba ESČP tudi izrecno opira. Ker pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da že raven besedila v spornem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ne dosega standarda žaljivosti iz 109. člena ZPP, se s precedenčnim učinkom prej navedenih odločb ni podrobneje ukvarjalo.

8. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 109. člen ZPP, je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki razveljavilo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).