Jedro

Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.

Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

Izrek

I.Pritožba dolžnice A. A. se zavrže.

II.Pritožba dolžnika B. d.o.o. se zavrne:

-v delu, v katerem se nanaša na odločitev pod točko I izreka sklepa sodišča prve stopnje o izročitvi dolžniku B. d.o.o. lastnega 1/2 deleža na nepremičninah ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., ki predstavljata stavbni zemljišči (površin 561 m2 in 567 m2) na katerih stoji poslovni objekt (št. stavbe 1156, etažnosti P+1, površine 623 m2 s pripadajočim zemljiščem), na naslovu (naslov ena), najugodnejšemu ponudniku - kupcu C. d.o.o., matična številka ***, (naslov 2),

-v delu, v katerem se nanaša na odločitev pod točko II izreka sklepa sodišča prve stopnje, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi sodišča pri dolžniku B d.o.o. lastnem 1/2 deležu na nepremičninah z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., vknjiži lastninska pravica na kupca C. d.o.o., matična številka ***, (naslov 2), in izbrišejo pravice in bremena, za katera je tako določeno v točki I/3 izreka sklepa o domiku Okrajnega sodišča v Mariboru I 652/2020 z dne 6. 3. 2024 (pod ID omejitve ... in ...), in

-v delu, v katerem se nanaša na odločitev pod točko III izreka sklepa sodišča prve stopnje glede obveznosti dolžnika B. d.o.o., da v roku 45 dni od dneva pravnomočnosti tega sklepa o izročitvi izprazni poslovni objekt (št. stavbe 1156, etažnosti P+1, površine 623 m2), ki stoji na stavbnih zemljiščih parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., na naslovu (naslov 1), in ga prostega stvari prepusti kupcu C. d.o.o., matična številka ***, (naslov 2),

in se v tem obsegu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III.V ostalem, in sicer:

-v delu, v katerem se nanaša na odločitev pod točko I izreka sklepa sodišča prve stopnje o izročitvi D. d.o.o., lastnega 1/2 deleža na nepremičninah ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., ki predstavljata stavbni zemljišči (površin 561 m2 in 567 m2) na katerih stoji poslovni objekt (št. stavbe 1156, etažnosti P+1, površine 623 m2 s pripadajočim zemljiščem), na naslovu (naslov 1), najugodnejšemu ponudniku - kupcu C. d.o.o., matična številka ***, (naslov 2),

-v delu, v katerem se nanaša na odločitev pod točko II izreka sklepa sodišča prve stopnje, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi sodišča pri D. d.o.o., lastnem 1/2 deležu na nepremičninah z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., vknjiži lastninska pravica na kupca C. d.o.o., matična številka ***, (naslov 2), in izbrišejo pravice in bremena, za katera je tako določeno v točki I/3 izreka sklepa o domiku Okrajnega sodišča v Mariboru I 652/2020 z dne 6. 3. 2024 (pod ID omejitve ... in ...), in

-v delu, v katerem se nanaša na odločitev pod točko III izreka sklepa sodišča prve stopnje glede obveznosti D. d.o.o., da v roku 45 dni od dneva pravnomočnosti tega sklepa o izročitvi izprazni poslovni objekt (št. stavbe 1156, etažnosti P+1, površine 623 m2), ki stoji na stavbnih zemljiščih parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., na naslovu (naslov 1), in ga prostega stvari prepusti kupcu C. d.o.o., matična številka ***, (naslov 2),

se pritožba dolžnika B. d.o.o. zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o izročitvi nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., do celote kupcu C. d.o.o. (točka I izreka) in odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi pri zgoraj navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na kupca in izbrišejo pravice in bremena, za katera je tako določeno v točki I/3 izreka sklepa o domiku I 652/2020 z dne 6. 3. 2024, pod ID omejitve ... in ... (točka II izreka). Prav tako je odločilo, da sta solastnika B. d.o.o. in D. d.o.o. (vsak do 1/2 lastnik v tem postopku (do 1/1) prodanih nepremičnin) dolžna v roku 45 dni od pravnomočnosti tega sklepa izprazniti poslovni objekt (št. stavbe 1156, etažnosti P+1, površine 623 m2), ki stoji na stavbnih zemljiščih parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., na naslovu (naslov 1), in ga prostega stvari prepustiti kupcu (točka III izreka).

2.Zoper sklep sta se z enotno pritožbo pritožila dolžnika A. A. in B. d.o.o. Uveljavljala sta pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Absolutno bistveno kršitev določb postopka sta videla v tem, da v zemljiški knjigi kot lastnik ni vpisan dolžnik, ampak tretji, tudi v času dražbe in v času domika pa lastnik nepremičnin ni bil dolžnik. V tej zvezi sta sodišču prve stopnje očitala, da ni postopalo v skladu s procesnimi pravili in ni postopalo tako, da bi uredilo spremembo subjekta. Prav tako sta izpostavila, da je bila predlagana izločitev sodnice, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno. Pritožba je bila vložena tudi zoper sklep o domiku, o kateri prav tako še ni bilo odločeno. Izpostavila sta, da je bil v postopku vložen tudi predlog tretjega (tj. E. E.) za odlog izvršbe, o katerem sodišče prve stopnje pred dražbo prav tako ni odločilo, kar je prav tako predstavljalo oviro za opravo dražbe in izdajo predmetnega sklepa. Nasprotovala sta tudi razlogom, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v sklepu z dne 12. 12. 2023, s katerim je odločilo o predlogu tretjega E. E. za odlog izvršbe, o predlogu za vstop novih lastnikov v postopek in o ugovorih zoper odredbo o prodaji. Sodišču druge stopnje sta predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov pritožbe nista priglasila.

3.Kupec je v odgovoru na pritožbo tej nasprotoval in predlagal njeno zavrnitev. Stroškov odgovora ni priglasil.

4.Pritožba dolžnice A. A. ni dovoljena. Pritožba dolžnika B. d.o.o. pa delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o izročitvi nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., ki sta bili tako ob domiku kot tudi ob izročitvi v solasti dolžnika B. d.o.o. in hipotekarnega dolžnika D. d.o.o. (v nadaljevanju: D. d.o.o.), in sicer vsakega do 1/2. Izpodbijani sklep je bil sprejet v delu postopka izvršbe, ki se vodi na nepremičnine v solasti zgoraj navedenih dolžnikov. Ker zadevne nepremičnine niso v (so)lasti dolžnice A. A., ta dolžnica nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep, pa tudi ne pravnega interesa zanjo, saj z izpodbijanim sklepom v ničemer ni poseženo v njene pravice in obveznosti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo dolžnice A. A. kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6.Enako v delu, v katerem se izpodbijani sklep nanaša na 1/2 delež na nepremičninah, ki je v lasti hipotekarnega dolžnika D. d.o.o. (tj. 1/2 delež na nepremičnini parcela 664/10, ID osnovnega položaja ..., in 1/2 delež na nepremičnini parcela 664/12, ID osnovnega položaja ...), velja tudi za pritožbo dolžnika B. d.o.o. Dolžniku B. d.o.o. je namreč pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep mogoče priznati le v delu, v katerem je odločeno o izročitvi njemu lastnega 1/2 deleža na zadevnih nepremičninah 664/12, ID osnovnega položaja ...), o vknjižbi lastninske pravice na kupca in izbrisu bremen pri njemu lastnem 1/2 deležu na zadevnih nepremičninah in o njegovi obveznosti izročitve in izpraznitve teh nepremičnin. V delu, v katerem se izpodbijani sklep nanaša na izročitev, prenos lastninske pravice in izbris bremen pri 1/2 deležu na zadevnih nepremičninah, ki je v lasti družbe D. d.o.o., ter na obveznost te družbe glede izpraznitve in prepustitve nepremičnin kupcu, je sodišče druge stopnje zato pritožbo dolžnika B. d.o.o. kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7.V delu, v katerem se izpodbijani sklep nanaša na izročitev dolžniku B. d.o.o. lastnega 1/2 deleža na zadevnih nepremičninah in na njegovo obveznosti izpraznitve teh nepremičnin, pa je sodišče druge stopnje po preizkusu izpodbijanega sklepa z vidika razlogov, ki jih navaja pritožba, in glede kršitev, na obstoj katerih mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ugotovilo, da pritožba dolžnika ni utemeljena.

8.Dolžnik neutemeljeno uveljavlja procesno kršitev, ker je sodišče prve stopnje dražbo nepremičnin opravilo in izpodbijani sklep izdalo kljub vloženi zahtevi za izločitev sodnice in predsednice Okrajnega sodišča v Mariboru ter predloga za prenos pristojnosti. Zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice je v postopku podal tretji E. E., in sicer zaradi okoliščin iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, to je, da naj bi bile podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti. V takšnem primeru sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja in mu z delom ni treba prenehati do odločitve o zahtevi, kar je izrecno določeno v prvem odstavku 74. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izjema velja le v zvezi z izdajo odločbe, s katero se postopek pred sodiščem konča. Pravdna dejanja, ki jih od vložitve zahteve za izločitev opravi sodnik, katerega izločitev je bila predlagana na podlagi razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, so brez pravnega učinka le, če je zahtevi za izločitev ugodeno in je torej sodnik izločen (drugi odstavek 74. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če je zahteva za izločitev sodnika zavrnjena, pa predhodno vložena zahteva za izločitev sodnika na veljavnost po vložitvi zahteve opravljenih pravdnih dejanj nima vpliva.

9.Sodišče druge stopnje je po vpogledu v predmetni spis ugotovilo, da je bila zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice zavrnjena s sklepom Predsednice Okrajnega sodišča v Mariboru Su 779/2023 z dne 29. 2. 2024. Prav tako sta bila že predhodno zavrnjena tudi predlog tretjega za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče (Okrožno sodišče v Celju), in sicer s sklepom Vrhovnega sodišča RS III R 34/2023 z dne 6. 2. 2024, in zahteva za izločitev predsednice Okrajnega sodišča v Mariboru, in sicer s sklepom predsednika Višjega sodišča v Mariboru Su 171/2024 z dne 27. 2. 2024. Vložitev zahtev za izločitev oziroma prenos pristojnosti tako ni predstavljala ovire za opravo dražbe in za izdajo izpodbijanega sklepa o izročitvi nepremičnin. V obravnavani zadevi, glede na to da je bila zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice pravnomočno zavrnjena, tudi niso nastopile pravne posledice iz drugega odstavka 74. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in so tudi dejanja, ki jih je razpravljajoča sodnica opravila po vložitvi zahteve za njeno izločitev in pred zavrnitvijo le-te, veljavna. Posledično pa niti smiselno uveljavljana kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ niti smiselno uveljavljana kršitev določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ nista podani.

10.Ovire za izvedbo dražbe in izdajo izpodbijanega sklepa tudi nista pomenila vložena ugovor tretjega in predlog tretjega za odlog izvršbe, o katerih ob izdaji izpodbijanega sklepa še ni bilo pravnomočno odločeno. Ugovor tretjega in predlog za odlog izvršbe nista razlog za prekinitev postopka (prim. 205. in 206. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), niti nimata suspenzivnega učinka. Šesti odstavek 9. člena ZIZ izrecno določa, da ugovor ne zadrži postopka, če ni v zakonu drugače določeno. V zvezi z ugovorom tretjega v zakonu kakšne drugačne določbe ni. Prav tako postopka ne zadrži vložitev predloga za odlog izvršbe. Zadržanje postopka v smislu prenehanja opravljanja dejanj izvršbe povzroči le morebitna izdaja odločbe, s katero sodišče predlogu za odlog ugodi. Takšna odločba pa ni bila izdana, saj je sodišče prve stopnje predlog tretjega za odlog izvršbe (tako s sklepom z dne 8. 5. 2023 kot tudi s sklepom z dne 12. 12. 2023) zavrnilo. Sodišče prve stopnje, ki niti ugovoru tretjega niti predlogu tretjega za odlog izvršbe ni ugodilo, je 12. 12. 2023 tako utemeljeno izvedlo dražbo zadevnih nepremičnin in po izdaji sklepa o domiku (6. 3. 2024)

ter po tem, ko je kupec pravočasno položil kupnino za kupljene nepremičnine (kar pritožbeno ni sporno), na podlagi določb 192. člena ZIZ utemeljeno izdalo tudi izpodbijani sklep o izročitvi (dolžniku lastnega deleža) prodanih nepremičnin kupcu. Sodišče druge stopnje pa k temu še dodaja, da je sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 5. 2023, s katerim je sodišče zavrnilo 21. 11. 2022 vložena ugovor tretjega in predlog tretjega za odlog izvršbe, po podatkih elektronskega vpisnika do izdaje tega sklepa že postal pravnomočen. Pritožbo tretjega zoper ta sklep je namreč sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 12. 2024, ki je postal pravnomočen 14. 1. 2025, štelo za umaknjeno. Prav tako je (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru II Ip 50/2025-1 z dne 19. 3. 2025) pravnomočen postal sklep o zavrnitvi predloga tretjega za odlog izvršbe, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo pod točko I izreka sklepa z dne 12. 12. 2023.

11.Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.

12.Sicer pa sodišče prve stopnje, kot je sodišče druge stopnje podrobno pojasnilo v sklepu II Ip 50/2025-1 z dne 19. 3. 2025, vse do vknjižbe lastninske pravice družbe D. d.o.o. pri zadevnih 1/2 deležih na nepremičninah, tj. do 18. 1. 2024, v določbah ZIZ niti ni imelo podlage, da bi zgolj na podlagi dejstva, da je v zemljiški knjigi vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice pri 1/2 deležih na teh nepremičninah na novega lastnika, izvršbo na ta delež na nepremičninah nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o. in to družbo štelo kot stranko postopka. Zato so tudi sicer neutemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje zaradi (zemljiškoknjižno še neizvedenega) prenosa 1/2 deleža na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, z dolžnika na družbo D. d.o.o., dražbe 12. 12. 2023 ne bi smelo opraviti oziroma da bi moralo v zvezi s tem izvršbo predhodno nadaljevati zoper družbo D. d.o.o. kot hipotekarnega dolžnika.

13.Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin.

Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika,

ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.

14.Kot izključni lastnik nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., je bil na dan izvedbe dražbe vknjižen dolžnik. Sodišče prve stopnje tako na dan dražbe ni imelo podlage, da bi izvršbo nadaljevalo zoper D. d.o.o. kot hipotekarnega dolžnika in tudi ne razloga, da zaradi vloženega zemljiškoknjižnega predloga za vpis (so)lastninske pravice na družbo D. d.o.o. dražbe ne bi opravilo. O nadaljevanju izvršbe zoper novega (so)lastnika D. d.o.o. kot hipotekarnega dolžnika pa je nato pravilno odločilo po vknjižbi njegove (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo, ko so za to bili izpolnjeni vsi pogoji, in sicer (hkrati z izdajo sklepa o domiku na dražbi 12. 12. 2023 prodanih nepremičnin) s sklepom z dne 6. 3. 2024. S tem je D. d.o.o. pridobil položaj stranke v postopku (hipotekarnega dolžnika) z vsemi pripadajočimi pravicami in obveznostmi, vključno s pravico do sodelovanja v postopku. Dejstvo, da dolžnik ni več izključni lastnik nepremičnin z ID znakoma 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., ampak je lastnik 1/2 deleža na teh nepremičninah družba D. d.o.o., je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi v izpodbijanem sklepu, ki ga je vročilo tudi družbi D. d.o.o., vendar pa je pritožbo zoper sklep o izročitvi vložil le dolžnik B. d.o.o.

15.Dolžnik v pritožbi ni navedel kakšnih drugih pravno relevantnih razlogov, s katerimi bi konkretizirano izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje o izročitvi njemu lastnih 1/2 deležev na nepremičninah z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., kupcu, odločitev o vknjižbi lastninske pravice kupca na teh deležih na nepremičninah in izbrisu bremen pri njih ter odločitev o obveznosti dolžnika, da izprazni poslovni objekt, stoječ na teh nepremičninah, in ga v roku 45 dni od pravnomočnosti sklepa o izročitvi prostega stvari prepusti kupcu. Sodišče druge stopnje pa tudi kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), v zvezi s to odločitvijo ni ugotovilo. Dolžnikovo pritožbo je zato v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Ker nobena od strank oziroma udeležencev postopka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, je odločitev o stroških pritožbenega postopka odpadla (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sklep o domiku ob izdaji sklepa o izročitvi še ni bil pravnomočen, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da na podlagi izrecne določbe šestega odstavka 189. člena ZIZ zoper sklep o domiku ni pritožbe, zaradi česar so tudi te pritožbene navedbe neutemeljene. Sicer vložene pritožbe zoper sklep o domiku z dne 6. 3. 2024 pa je Višje sodišče v Mariboru s sklepom II Ip 344/2024-3 z dne 11. 10. 2024 prav iz tega razloga kot nedovoljene zavrglo.

2Prim. VSL sklep II Ip 831/2019 z dne 22. 7. 2019.

3Iz podatkov spisa izhaja, da sodišču prve stopnje takšna listina ni bila predložena, ampak se je družba D. d.o.o. sklicevala na vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 9, 9/6, 15, 32, 32/1, 168, 168/1, 189, 189/1, 192 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70/1, 70/1-6, 74, 74/1, 74/2, 205, 206, 339, 339/1, 339/2, 339/2-2, 343, 343/4, 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-1, 365/1-2, 366

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.