Jedro

V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo in pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno (224. člen ZPP). Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se nanaša tudi na dejstvo, da je vročilnico podpisal naslovnik, oziroma za sprejem pošiljk pri naslovniku pooblaščena oseba. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje (saj bi se s tem izničil učinek zakonske domneve, ki je prav v prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko). Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbah zatrjevano dejstvo, da vročilnic ni podpisala pooblaščena oseba, je bilo torej v celoti na strani toženih strank, ki pa v obravnavani smeri nista navedli nobenih pravnorelevantnih dejstev, niti nista za svoje trditve ponudili nobenega dokaza

Izrek

I. Pritožbi toženih strank se zavrneta in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki nerazdelno povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.577,46 EUR, v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dne 11. 7. 2019 izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji nepremičnin z dne 7. 2. 2017, sklenjene med tožečo in prvotoženo stranko in pogodbe o prodaji nepremičnine z dne 10. 1. 2018, sklenjene med prvotoženo in drugotoženo stranko ter na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist drugotožene in prvotožene stranke. Toženima strankama je še naložilo, da sta dolžni tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 4.286,92 EUR, z zakonitimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper zamudno sodbo sta se pritožili toženi stranki in predlagali razveljavitev izpodbijane sodbe. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala potrditev izpodbijane sodbe.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo izdalo na podlagi ugotovitve, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP.

5. Toženi stranki v identičnih pritožbah navajata, da potrdila o prejemu pošte z zahtevkom sodišča, da na tožbo odgovorita, ni podpisala pooblaščena oseba, in da toženi stranki torej nista prejeli tožbe s pozivom za odgovor.

6. Pritožbeno sodišče po vpogledu v sodni spis ugotavlja, da je vročitev tožbe s prilogami in pozivom za odgovor toženima strankama izkazana s podpisanima vročilnicama. Iz obeh vročilnic izhaja, da sta toženi stranki dne 10. januarja 2019 prejeli tožbo s prilogami s pozivom k odgovoru, kar sta potrdili s podpisom vročilnice. Sodno pisanje je bilo toženima strankama vročeno v (isti) poštni predal, kar pomeni, da sta toženi stranki sodno pisanje dvignili po tem, ko jima je bilo v poštnem predalu puščeno obvestilo, kje je pisanje in določen rok 15 dni, v katerem ga morata dvigniti (139. b člen ZPP).

7. V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo in pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno (224. člen ZPP). Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se nanaša tudi na dejstvo, da je vročilnico podpisal naslovnik, oziroma za sprejem pošiljk pri naslovniku pooblaščena oseba. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje (saj bi se s tem izničil učinek zakonske domneve, ki je prav v prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko). Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbah zatrjevano dejstvo, da vročilnic ni podpisala pooblaščena oseba, je bilo torej v celoti na strani toženih strank, ki pa v obravnavani smeri nista navedli nobenih pravnorelevantnih dejstev (kdo pri njiju je pooblaščen za prevzemanje poštnih pošiljk, kdo razpolaga s ključi poštnega predala, kako poteka prevzemanje pošiljk iz poštnega predala, kako je v konkretnem primeru potekal prevzem pošiljk, kako je poštni uslužbenec preveril identiteto prevzemnika) niti nista za svoje trditve ponudili nobenega dokaza (npr. zaslišanje poštnega uslužbenca, zapisnik pošte o opravljeni poizvedbi glede poteka te vročitve ipd). S pritožbenimi ugovori, ki so povsem pavšalni in nepreverljivi, pa ne moreta uspeti.

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Ker s pritožbo nista uspeli, sta dolžni toženi stranki tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v višini sestave za en odgovor na pritožbo (vložena sta bila sicer dva povsem identična odgovora) po tar. št. 18 v višini 2125 točk, materialnih stroškov po 11. členu OT in 22 % DDV.