Jedro

Če gre za sprejem v državljanstvo na podlagi 10. člena v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZDRS, mora oseba med drugim izpolnjevati pogoj, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije pa lahko poda soglasje o tem, ali se prosilca lahko sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ne izpolnjuje pogoja iz 2. točka 1. odstavka 10. člena ZDRS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka na podlagi 27. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS; Uradni list RS, št. 7/03 - uradno prečiščeno besedilo) ni ugodila prošnji tožnika za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Navaja, da je tožnik zaprosil za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije v skladu z 10. členom v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZDRS. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, razen pogoja iz 2. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, to je, da ima odpust iz državljanstva Srbije in Črne Gore oziroma da izkaže, da ga bo dobil, če bo sprejet v državljanstvo Republike Slovenije. Tožnik je v skladu s 4. odstavkom 12. člena ZDRS zaprosil za spregled odpusta iz državljanstva Srbije in Črne Gore, zato je tožena stranka prošnjo tožnika posredovala Vladi Republike Slovenije, ki je pristojna, da poda soglasje o tem, ali se lahko prosilca sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS. Vlada Republike Slovenije je dne 29. 3. 2005 obravnavala prošnjo tožnika za spregled pogoja odpusta iz državljanstva Srbije in Črne Gore in dne 29. 3. 2005 izdala sklep, da ne soglaša, da se tožnika sprejme v državljanstvo Republike Slovenije brez predhodnega odpusta iz državljanstva Srbije in Črne Gore. Tožena stranka je tožnika o odločitvi Vlade Republike seznanila ter ga hkrati seznanila z možnostjo, da lahko v roku dvajsetih dni vlogo za spregled odpusta umakne, ali pa poda izjavo, da vztraja pri svoji prošnji. Tožnik je bil tudi seznanjen, da mu bo v primeru umika prošnje za spregled odpusta v skladu s 11. členom ZDRS izdano zagotovilo o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, če bo v roku dveh let predložil odločbo o odpustu iz državljanstva Srbije in Črne Gore. Opozorilo ga je tudi na posledice neuspešno pretečenega roka. Ker tožena stranka v postavljenem roku ni prejela odgovora tožnika je ocenila, da tožnik ne želi umakniti svoje vloge za spregled odpusta iz dosedanjega državljanstva. Ker tožnik ni izpolnjeval vseh, kumulativno določenih pogojev iz 10. člena ZDRS v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZDRS, je tožena stranka prošnjo tožnika za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnila.

Tožnik v pravočasno vloženi tožbi navaja, da odločba tožene stranke ni pravilna, zaradi česar jo je treba odpraviti ter zadevo vrniti toženi stranki v ponovno odločanje. Meni, da nedvomno izpolnjuje pogoj iz 10. člena ZDRS razen pogoja iz 2. točke 1. odstavka 10. člena navedenega zakona. Zaradi navedenega bi morala tožena stranka v smislu določil 11. člena ZDRS tožniku izdati zagotovilo, da bo sprejet v državljanstvo. Le v primeru, če v roku dveh let od izdaje zagotovila ne bi predložil dokazov iz 2. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, bi se štelo, da je vlogo umaknil. To ni v nikakršni zvezi z umikom vloge za spregled odpusta iz dosedanjega državljanstva. Če Vlada Republike Slovenije tožniku ni dala soglasja za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije brez predhodnega odpusta iz dosedanjega državljanstva, je po njegovem mnenju nastopilo stanje, ki ga predvideva 11. člen ZDRS. Nikakor pa ne bi smela tožena stranka njegove prošnje za sprejem v državljanstvo zavrniti. Tožnik tudi predlaga, da mu tožena stranka povrne stroške tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 10. člena ZDRS (v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZDRS), po katerem mora oseba med drugim izpolnjevati tudi pogoj, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije (2. točka). Ni sporno, da tožnik tega pogoja ni izpolnjeval, prav tako tudi ne, da je zaprosil za spregled pogoja odpusta iz državljanstva Srbije in Črne Gore v skladu s 4. točko 12. člena ZDRS, s čimer pa Vlada Republike Slovenije ni soglašala. Tožnik pa se ne strinja s toženo stranko, ki je pogojevala izdajo zagotovila po 11. členu ZDRS z umikom njegove vloge za spregled odpusta iz dosedanjega državljanstva. Po presoji sodišča pa takšno stališče tožnika ni pravilno in nima podlage v določbah ZDRS. Po določbah ZDRS, ki urejajo pridobitev državljanstva z naturalizacijo pridobi državljanstvo Republike Slovenije oseba, ki izpolnjuje vse, v zakonu določene pogoje. Situacijo, ko oseba ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke 10. člena ZDRS, izpolnjuje pa vse ostale pogoje za pridobitev v državljanstvo, ureja 11. člen ZDRS. Po določbi 1. odstavka navedenega člena ZDRS se osebi, ki vloži prošnjo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, lahko izda zagotovilo, da bo sprejeta v državljanstvo, če izpolnjuje pogoje iz 1. , 3.. 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke 1. odstavka prejšnjega člena. Če oseba iz prejšnjega odstavka v roku dveh let od vročitve zagotovila ne predloži dokazov iz 2. točke 1. odstavka prejšnjega člena se šteje, da je svojo vlogo umaknila (2. odstavek 11. člena ZDRS). Po presoji sodišča je smisel navedene določbe, da se lahko izda zagotovilo, če je iz ravnanja osebe mogoče sklepati, da bo v roku dveh let pridobila odpust iz dosedanjega državljanstva. Za odpust iz državljanstva pa zadostuje, kar je pravilno pojasnila že tožena stranka, ob ostalih pogojih iz 2. odstavka 10. člena ZDRS, že izjava prosilca, da se odreka tujemu državljanstvu, če bo pridobil državljanstvo Republike Slovenije. Ob resni nameri tožnika, da bi v določenem roku želel pridobiti odpust iz državljanstva Srbije in Črne Gore, kar je eden izmed pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbah ZDRS, sodišče ne vidi nepravilnega ravnanja tožene stranke, ki je pogojevala umik tožnikove prošnje za spregled iz tožnikovega dosedanjega državljanstva. Poleg tega pa je tožnik sam vložil prošnjo za spregled odpusta, o kateri je tožena stranka morala odločiti, saj bi v nasprotnem primeru zadeva ostala nerešena, postopek izpolnjevanja pogojev za pridobitev državljanstva pa bi se v hkrati vodil po dveh pravnih podlagah. Glede na navedeno je po presoji sodišča tožena stranka določbe ZDRS pravilno uporabila, pravilno pa so bila upoštevana tudi pravila postopka.

Sodišče je na podlagi tožbenih navedb lahko sklepalo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, zato je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) odločilo brez glavne obravnave na nejavni seji.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.