Jedro

V pravdah zaradi motenja posesti je potrebno ugotoviti dejstvo glede zadnjega posestnega stanja in nastanka motenja. Če sodišče tega ne stori, je dejasnko stanje nepopolno ugotovljeno ter je potrebno sklep že iz tega razloga razveljaviti.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom najprej ugotovilo, da sta toženca motila tožnika v posesti dela nadstreška nad garažo v gospodarskem poslopju, ki jo ima tožnik v posesti, s tem, da sta dne 24.11.1993 podrla stari provizorij in napravila nov nadstrešek nad drvarnico, ki jo ima v posesti tožena stranka, tako, da sega čez nadstrešek garaže tožnika. V zvezi s tem je sodišče tožencema naložilo, naj nadstrešek odstranita, kolikor sega ta čez nadstrešek garaže, ki jo ima v posesti tožnik, da ne bo izvršbe. Tožencema je po sklepu prvega sodišča v nadaljnje prepovedano s takmi in podobnimi motitvenimi dejanji posegati v posest tožnika. V preostanku (glede motenja posesti betonskega stebra ob garaži, posesti betonske plošča nad gospodarskim poslopjem, posesti dovoza do njegove hiše in soposesti betonskega stebra na jugovzhodnem delu gospodarskega poslopja) je sodišče zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je bilo naloženo, naj toženi povrne njene pravdne stroške v višini 93.581,00 SIT z zakonitmi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila, v 8-ih dneh pod izvršbo. Zoper sklep se najprej pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep v zavrnilnem delu spremeni tako, da bo zahtevku v celoti ugodeno, podrejeno pa, naj zavrnilni del sklepa razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Pritožnik izrecno napada tudi izrek o stroških. Pritožnik navaja, da ima tožnik po ustaljeni poti pravico vožnje z vsemi vozili, zato naj bi bila nasprotna ugotovitev sodišča napačna. Sodišče naj bi napačno ugotovilo dejansko stanje, saj je bil prejšnji nadstrešek odstranjen ter bi bilo potrebno ugotavljati motenje z novim, drugačnim nadstreškom. Pritožnik izpodbijanemu sklepu očita absolutno bistveno kršitev postopka. V zvezi s tem navaja, da so si razlogi in izrek v nasprotju, ko sodišče ugotavlja, da je streha za 5 cm nižja, vendar je širina zato večja za 6 cm. Ob tem dodaja, da naj bi ravno to povzročilo, da tožnik s kamionom več ne more voziti mimo. Navedeno naj bi dokazovala tudi izjava V. R., ki je pri dovozu polomil salonitno ploščo, ki je predstavljala oviro. Nadalje ponavlja, da nadstrešek posega v dovozno pot. Dalje govori o ekonomskem interesu ter trdi, da nadstrešek, tak kot je, ne služi nikomur, saj je pod tožnikovo streho. Nadalje pravi, da je celo preizkus vožnje na ogledu pokazal, da nadstrešek ovira dovoz. Gre za nagajanje toženca, zavoljo česar mora tožnik ves material (premog, kurjava...) sam ali s pomočjo delavcev znositi do objekta. Sodišče naj tudi ne bi pomerilo razdalje med koncem nadstreška in betonskim robom sosednje garaže, ki znaša 1.7 m, kar je premalo za neoviran dovoz. Sodišče se v preostalem zavrnilnem delu sploh ni spuščalo v vprašanje motenja posesti. Betonski steber predelne stene, betonska plošča in prečni nosilec so v posesti tožnika, ki jih je sam naredil in so tudi njegova last. Zoper ugoditveni del sklepa pa se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, naj sklep v zanjo neugodnem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je novi nadstrešek fiksiran, se ne opira na tožnikovega in sega preko tožnikovega le toliko, da ne pride do zamakanja. Uporaba tožnikovega nadstreška ni v ničemer spremenjena. Pritožnika tožniku odrekata sleherni ekonomski interes za odstranitev dela nadstreška tožene stranke. Sporni nadstrešek tožencev sega preko tožnikovega le v delu, ki sega nad drvarnico, to pa imata v posesti toženca. To naj bi bilo lepo vidno tudi iz fotografije, ki jo prilagata k pritožbi. Pritožbi sta utemeljeni. Pritožbi večidel grajata pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je razlog za takšno vsebino v tem, ker je dejansko stanje, ki je ugotovljeno z izpodbijanim sklepom še vedno nejasno. Postopek v pravdah zaradi motenja posesti mora biti hiter, sodišče pa se mora omejiti samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Vsi zahtevki v tej pravdi se bolj ali manj nanašajo ali pa so vsaj v zvezi s posestnim stanjem spornega poslopja. Ni sicer izključeno, da bi imel nekdo posest zgolj na delu stavbe, vendar pa stanje v obravnavani zadevi nasprotuje logičnim zaključkom oziroma za posamezne dejanske ugotovitve ni najti pravih razlogov. Sodišče tako ugotavlja (kar nenazadnje niti ni sporno), da ima tožena stranka v posesti drvarnico, ki se nahaja v spornem poslopju. Po drugi strani pa je dejanska ugotovitev prvega sodišča, da ima tožeča stranka posestno varstvo na prostoru, kjer se nahaja sporni nadstrešek. Le-ta pa se nahaja (takšne so dejanske ugotovitve prve stopnje) nad drvarnico. Ob takšnem stanju stvari pa ni najti logične razlage, zakaj bi imel tožnik posestno varstvo glede nadstreška, ki se nahaja nad drvarnico, le-ta pa je sicer v posesti tožene stranke. Imeti stvar v posesti pomeni, da ima posestnik nad njo dejansko oblast. Kakšno dejansko oblast je tožnik izvrševal na mestu, kjer sta toženca zgradila nadstrešek, sodišče ne pojasni oziroma to sploh ni bilo ugotovljeno. Nadalje je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno tudi v delu, ki se nanaša na zahtevek glede posesti betonskih stebrov. Le-ti naj bi bili po ugotovitvah prvega sodišča v soposesti obeh pravdnih strank. Prvo sodišče zaključuje, da toženka z zavrtanjem lukenj v betonska stebra tožnika ni izključila in mu onemogočila dotedanjega načina posestvovanja. Kakšen pa je bil način posestvovanja, tega pa sodišče ne pojasni, kar pomeni, da manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih ter sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Podana je torej bistvena kršitev postopka iz 13.točke 354/2 čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 (le-tega je bilo upoštevaje določbo 498.čl sedaj veljavnega ZPP še potrebno uporabiti v tej zadevi). Isto velja tudi glede razlogov, ki se nanašajo na betonsko ploščo. V izpodbijanem sklepu je zapisano, da železni konzoli na le-tej niso montirani, zato se v posest in motenje betonske plošče sploh ni spuščalo, kot je še zapisano. 441.člen ZPP/77 sodišču nalaga, katera dejstva je potrebno ugotoviti ter nato odločiti o postavljenem zahtevku. Ker sodišče tega ni storilo, je pa odločilo o zahtevku, pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep glede tega sploh nima razlogov. Naposled se je pritožbeno sodišče ukvarjalo še s posestjo dovoza do tožnikove hiše. Sodišče je ta zahtevek zavrnilo, iz razlogov pa izhaja, da naj bi postavitev spornega nadstreška sicer ovirala dostop, vendar pa naj bi pred postavitvijo le-te, ne bilo bistveno drugače. Tožeča stranka je že v postopku na prvi stopnji ves čas trdila, da nadstrešek sega v prostor, kjer je prej lahko uporabljala dovozno pot. To ponavlja tudi v pritožbi ter se pri tem sklicuje na fotografije, ki naj bi takšno stanje potrjevale ter na priče, ki naj bi bile izpovedale, da so pred postavitvijo nadstreška po tej poti lahko vozile, sedaj pa to več ni mogoče. Prvo sodišče je svojo odločitev v tem delu večinoma oprlo na primerjavo izmer, ki so bile napravljene na ogledu v tej zadevi (15.9.1998) ter tistimi, ki so bile opravljene na ogledu v drugi pravdni zadevi dne 18.10.1993. Primerjalni izračun v izpodbijanem sklepu je pokazal, da sega sporni nadstrešek sedaj 5 cm nižje kot na prvem ogledu, da pa je po drugi strani sedanji nadtrešek 6 cm ožji. Pritožnik ta razlog napada sicer tudi zato, ker naj bi bil nelogičen. Ko je zapisano, da je streha za 5 cm nižja, vendar je zato širina večja za 6 cm, ni mišljeno, kot nakazuje pritožba, da je širina strehe širša za 6 cm, marveč da je toliko širša dovozna pot. Takšen zaključek izhaja iz logične in vsebinske interpretacije citirane izpovedi, kakor tudi iz poteka izračuna, ki ga sodišče v izpodbijanem sklepu v celoti podaja. Razlogi za razveljavitev tega dela sklepa so torej drugje. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje dovoza do tožnikove hiše, saj je bil prejšnji nadstrešek odstranjen in ga ni več. Po pritožnikovem mnenju bi moralo sodišče ugotavljati sedanje motenje posesti z novim, drugačnim nadstreškom. Kljub nekoliko nejasnim pritožbenim formulacijam, pa se ob navedenem pritožbenemu sodišču še dodatno poraja dvom v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki se zaseje že ob prebiranju izpodbijanega sklepa. Ob pretresanju dejanskega stanja je namreč govora o sedanjem nadstrešku (katerega postavitev naj bi predstavljala motilno dejanje samo po sebi, kakor tudi z oviranjem dovoza), nadalje o nekakšnem provizoriju, za katerega ni jasno kdaj, kje in kolikšen je bil ter o stanju, ko nadstreška na določenem delu (tistem, ki sega v dovozni prostor) sploh ni. Takšno stanje izhaja tudi iz fotografij, na katere se sklicuje izpodbijani sklep. Ob vsem tem pritožbeno sodišče ne more preizkusiti primerjave izmer in relevantosti izračuna za mogočost mimovoza, kar pa pomeni, da tudi ni mogoče preizkusiti sklepa v tem delu. V luči tega zahtevka (motenje posesti dovoza) je pomembno ugotoviti, kakšno je bilo stanje pred postavitvijo spornega nadstreška (tega, ki naj bi predstavljal motenje posesti že sam po sebi) in kakšno je stanje sedaj. Ob vsem navedenem je potrebno poudariti, da zgolj izračun višine in širine ne more dati odgovora na vprašanje, ali je sedaj dovoz omejen v primerjavi s prejšnjim stanjem. Čeravno bi bila namreč širina dovoza sedaj celo večja, pa nižja višina lahko kljub temu onemogoča dovoz z višjimi vozili. Ne glede na vse navedene pomisleke o pravilnosti izbranih podatkov za izračun, se torej zastavlja tudi vprašanje tehtnosti takšnega dokaza, v kolikor ni izveden v povezavi še z drugimi dokazi. To pa so priče, od katerih so nekatere nedvomno izpovedale ali pa bi glede na predloženo listinsko gradivo pred sodiščem lahko izpovedale, da se je včasih po tej poti dalo voziti z večjimi vozili (npr.kamioni za dostavo premoga) kot sedaj. Zaradi navedenih bistvenih kršitev postopka iz 13.točke 354/2 čl. ZPP/77 ter zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavilo (ta posledica je tako zadela tudi stroškovni del izreka) ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v nov postopek, V le-tem naj sodišče ugotovi pravnorelevantna dejstva v postopku zaradi motenja posesti. Predvsem naj logično razčisti, kakšno je posestno stanje na spornem objektu. To pa pomeni, da je potrebno dokončno in dosledno razjasniti, ali je posestno stanje razdeljeno tako, da ima ena stranka v posesti predel z garažo, druga pa predel z drvarnico ali pa je morebiti posestno stanje zapletenejše oziroma ali so nekateri deli celo v soposesti. Ob tem velja tudi napotek, da je relevantno takšno posestno stanje, kakršno je bilo pred motilnim dejanjem. V novem postopku je potrebno razčistiti še druga vprašanja, ki so izrecno navedena v tem sklepu in so v sedanjem postopku privedla do nejasnega dejanskega stanja. Ob vsem tem pa je potrebno posamezne zahtevke presojati tudi v luči ekonomskega interesa, ki ga ima tožeča stranka (navedeno velja predvsem v zvezi z betonsko ploščo in stebri ter nadstreškom, kolikor naj bi bil moteč sam po sebi). Ker sta obe stranki s pritožbo uspeli, so bili njuni stroški torej potrebni; odločitev o njih pa je pridržana za dokončno odločbo.