Obdobje hrambe identifikacijskih podatkov komentatorjev na spletu

Datum

08.08.2023

Številka

07121-1/2023/1033

Kategorije

Svetovni splet

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 25. 7. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede žaljenja v komentarjih pod člankom na spletu. Zanima vas, kako dolgo mora operater hraniti podatke o identiteti komentatorja, da boste lahko pravočasno sprožili ustrezne postopke.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.Posamezniki, ki menijo, da so žrtve kaznivega dejanja, ne morejo sami zahtevati dostopa do prometnih podatkov, vključno z IP naslovi. V skladu s 149. b členom Zakona o kazenskem postopku lahko posredovanje prometnih podatkov operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe odredi le preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca, če so podani razlogi za sum storitve določenih kaznivih dejanj.

2.Če menite, da objavljena vsebina komentarja izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, lahko takšno ravnanje prijavite policiji ali tožilstvu.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da se zaveda problematike sovražnega govora ter drugih oblik žaljive, nasilne, grobe in neprimerne komunikacije na spletu, ki ima poleg številnih negativnih posledic za neposredne naslovnike (žrtve), tudi uničujoče posledice za družbo kot celoto, saj utrjuje pogosto neresnične predsodke, poglablja diskriminacijo in vodi v izključevanje določenih družbenih skupin. Opozarjanje in odzivanje na nesprejemljivost tovrstnega ravnanja je zato nujno potrebno za preprečevanje njegove normalizacije, s katero bi ga družba pripoznala kot primernega in družbeno sprejemljivega.

IP lahko v skladu z načelom zakonitosti opravlja le naloge, za opravljanje katerih ga pooblašča Zakon o informacijskem pooblaščencu v 2. členu in Zakon o varstvu osebnih podatkov v 55. členu. IP kot samostojen in neodvisen državni organ predvsem opravlja nadzor nad izvrševanjem zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov, na področju dostopa do informacij javnega značaja opravlja funkcijo pritožbenega organa, ni pa pristojen za odločanje o uresničevanju pravice do svobode izražanja in dopustnosti njenih omejitev.

Glede vašega vprašanja o ugotavljanju identitete posameznikov, ki komentirajo članke na spletu, IP pojasnjuje, da lahko obiskovalci spletnih strani večinoma komentirajo anonimno z uporabo izmišljenih imen ali vzdevkov. Identiteto komentatorja je v tovrstnih primerih mogoče ugotoviti na podlagi IP naslova, ki ga zabeleži strežnik spletne strani. IP naslov je prometni podatek, njihova hramba je regulirana v prvem odstavku 218. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju: ZEKom-2), obenem pa je IP naslov tudi osebni podatek, saj omogoča identifikacijo elektronske naprave, njene lokacije in plačnika spletnega priključka (glede slednjega je relevantna odločba Ustavnega sodišča Up-540/11 z dne 13. 2. 2014 in sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 31751/2018 z dne 4. 6. 2020).

Vendar IP opozarja, da posamezniki, ki menijo, da so žrtve kaznivega dejanja, ne morejo sami zahtevati dostopa do prometnih podatkov, vključno z IP naslovi. V skladu s 149. b členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US in 2/23 – odl. US) lahko posredovanje prometnih podatkov operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe odredi le preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca, če so podani razlogi za sum storitve določenih kaznivih dejanj. Med ta kazniva dejanja pa ne sodijo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime iz 18. poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP, v nadaljevanju: KZ-1).

V primeru, da menite, da objavljena vsebina komentarja spodbuja sovraštvo, nestrpnost ali nasilje ter je usmerjena proti določeni skupini oseb na podlagi njihove narodnostne, rasne, verske ali etnične pripadnosti, spola, barve kože, političnega ali drugega prepričanja, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, vam svetujemo, da takšno ravnanje prijavite policiji ali neposredno tožilstvu. Le ta organa lahko presojata, ali gre morebiti za sum izvršitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka