Jedro

Zavrže se vlogo, ki jo vloži v konkretni zadevi neupravičena oseba, ne pa tudi vloga, ki se sploh ne nanaša na obravnavano zadevo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavi.

Obrazložitev

A. 1. Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana (prekrškovni organ) je dne 20. 10. 2011 A. A. izdalo plačilni nalog, št. 51011623, zaradi prekrška po točki b) sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 32. člena ZVCP-1 ter mu izreklo globo v višini 250,00 EUR in tri kazenske točke. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo zahtevo storilca za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper navedeno sodbo vlaga vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve po drugem odstavku 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s 64. členom ZP-1. Navaja, da je do izdaje izpodbijane sodbe prišlo zaradi napake prekrškovnega organa, ki je ugovor druge osebe, to je D. A., ki se je nanašal na drug prekršek, storjen zaradi nepravilnega parkiranja, vložil v spisovno dokumentacijo v zvezi s prekrškom, ki ga je storil A. A. Sodišče bi napako moralo odpraviti tako, da bi zahtevo za sodno varstvo D. A. kot nedovoljeno zavrglo, saj jo je vložila oseba, ki po ZP-1 ni upravičena vložiti zahteve za sodno varstvo (drugi odstavek 63. člena ZP-1). Ker tega ni storilo, predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevo za sodno varstvo zavrže. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil storilcu A. A. dne 20. 10. 2011 izdan plačilni nalog, ker je dne 11. 5. 2010 v naselju prekoračil hitrost za več kot 10 do vključno 20 km/h (točka b) sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1).

Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je storilec globo plačal dne 24. 10. 2011. 5.

Vrhovni državni tožilec utemeljeno opozarja, da je v nadaljevanju postopka prišlo do napake, ker je sodišče vlogo druge osebe (D. A.), ki se je nanašala na drug prekršek zaradi nepravilnega parkiranja (plačilni nalog z dne 4. 1. 2012), zmotno obravnavalo kot zahtevo za sodno varstvo storilca A. A., vloženo zoper plačilni nalog z dne 20. 10. 2011. Sodišče je tako v tej zadevi odločilo o vlogi, ki se sploh ne nanaša na obravnavano zadevo.

C.

6. Zaradi navedene napake je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavilo (171. člen ZP-1 v zvezi s 426. členom ZKP), pri čemer zahteve za sodno varstvo (vloge D. A. z dne 23. 1. 2012) ni zavrglo, kot je predlagal vrhovni državni tožilec, saj ne gre za vlogo, ki bi jo v tej zadevi vložila neupravičena oseba (64. člen ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 59. člena ZP-1), temveč za vlogo, ki se sploh ne nanaša na obravnavano zadevo. Omenjeno vlogo D. A. je potrebno vložiti v spisovno dokumentacijo v zvezi s prekrškom, ki se očita D. A., in o vlogi tudi odločiti.