Jedro

Pri tožniku, invalidu III. kategorije, je sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja v smislu dodatnih omejitev pri delu, vendar ne do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu, ki naj bo pretežno sedeče, brez vsiljenega ritma, z začetkom med 9. in 10. uro dopoldan, brez dela na terenu, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo zavrnilni odločbi tožene stranke o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja št. ... z dne 21. 5. 2013 in št. ... z dne 11. 1. 2013 (I. tč. izreka). Tožnika je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 15. 10. 2012 dalje s pravico do dela na drugem delovnem mestu, ki naj bo pretežno sedeče, brez vsiljenega ritma, z začetkom med 9. in 10. uro dopoldan, brez dela na terenu, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno od 1. 11. 2012 dalje (II. tč. izreka). Tožniku je priznalo pravico do delne invalidske pokojnine ter izreklo, da o višini in izplačevanju odloči tožena stranka s posebno odločbo v 30-ih dneh po pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, je zavrnilo (IV. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 347,13 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. tč. izreka).

2. Tožnik se zoper navedeno sodbo pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo v smeri ugoditve zahtevku, oziroma podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Z ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti od 15. 10. 2012 in pravico do dela 4 ure dnevno z omejitvami, se ne strinja. Gre za teoretično zamišljeno delo, ki ne odgovarja konceptu zmožnosti opravljanja organiziranega pridobitnega dela v realnem življenju. Delo, ki ga je opravljal kot samostojni podjetnik, je bilo priložnostno, projektno in vedno vezano na čas izvedbe. Zaradi posledic zdravljenja osnovne bolezni in vzporednih zdravstvenih težav, od nezmožnosti konstantne koncentracije, delne izgube sluha, kronične utrujenosti, večmesečnih neprekinjenih prehladov, viroz ter stalnih bolečin v sklepih in mišicah, se ne čuti zmožnega za nobeno delo. Zaradi nezaupanja Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja je za izvedenstvo predlagal A. inštitut, čemur je prvostopenjsko sodišče sicer sledilo, nato pa izvedenski organ razrešilo, ker ne razpolaga z vsemi potrebnimi specialisti ter postavilo Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja v B. Na tej je bil osebno pregledan 14. 10. 2015, vendar mnenje datira že z 28. 7. 2015 ter zaključuje, da je bil do 21. 5. 2013 delazmožen z omejitvami. Sodni izvedenec je na glavni obravnavi sicer pojasnil, da je pisno mnenje podano na dan pregleda 14. 10. 2015. Na vprašanje, kakšno je bilo zdravstveno stanje do dokončnosti odločbe 21. 5. 2013, ni mogel odgovoriti, oz. je celo povedal, da so bile tedaj težave večje, predvsem pa intenzivnejše, ter da takrat ni bil sposoben za delo. Zato je ponovno predlagal izvedenstvo s A. inštitutom, vendar je sodišče predlog zavrnilo, čeprav bi moralo postopati drugače. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi novih pravic iz invalidskega zavarovanja na temelju I. kategorije invalidnosti, pričetim na predlog osebnega zdravnika dne 24. 8. 2012. Tožnik je bil namreč pred tem s pravnomočno odločbo št. ... z dne 18. 4. 2011 že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, imel priznano pravico do dela na delovnem mestu svetovalec za poslovno in finančno področje s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno od 6. 10. 2010 dalje ter pravico do delne invalidske pokojnine.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je torej podana v 163. členu v zvezi z 71. in 1. alinejo 2. in 1. odstavka 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(1) (ZPIZ-1), ki ga je v konkretnem primeru še potrebno uporabiti. Po 163. členu ZPIZ-1 namreč na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja isto stanje invalidnosti. V kolikor pride v stanju že ugotovljene invalidnosti do poslabšanja ali nastanka novega primera invalidnosti v smislu 71. člena ZPIZ-1, že priznana pravica v skladu s 163. členom istega zakona preneha ali se spremeni s prvim naslednjim mesecem po nastanku spremembe. Seveda je glede na definicijo v 1. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti le zavarovanca, ki več ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, pa nima več preostale delovne zmožnosti. Torej ob izkazani popolni izgubi delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo.

Takšno dejansko zdravstveno stanje v obravnavani zadevi zagotovo ni dokazano, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato s IV. točko izreka izpodbijane sodbe, utemeljeno zavrnjen.

6. Hkrati so tudi po presoji pritožbenega sodišča s preostalim delom izpodbijane sodbe (I., II. in III. točko izreka) zakonito priznane nove pravice iz invalidskega zavarovanja na temelju preostale delovne zmožnosti.

V sodno izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja fakultete C. Univerze v B. (v nadaljevanju: fakultetna komisija), v kateri so sodelovali vrhunski medicinski strokovnjaki s področja hematologije, nevrologije in revmatologije, je dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je pri tožniku še nadalje podana preostala delovna zmožnost za drugo delo v krajšem delovnem času 4 ure dnevno, vendar z dodatnimi omejitvami, pretežno sede, brez vsiljenega ritma in dela na terenu ter z začetkom med 9. in 10. uro dopoldan.

Ob izkazani kronični limfocitni levkemiji tipa B, stanju po citostatskem zdravljenju z remisijo, revmatični polimialgiji, obojestranski okvari sluha in sindromu karpalnega kanala, iz pisnega mnenja izvedenskega organa povsem določno izhaja obstoj preostale delazmožnosti z omejitvami vse do dokončnosti izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta dne 21. 5. 2013. Po ugotovitvi specialista hematologa je hematološko stanje bolezni v popolni remisiji in s tega vidika ni težav glede sposobnosti za delo. Tudi zaradi nevroloških okvar, ki se kažejo z obojestransko okvaro sluha, sindrom karpalnega kanala ter blago radikulopatijo S1 levo, in so po oceni specialista najverjetneje posledica starostnih degenerativnih procesov, je ohranjena preostala delazmožnost v skladu z omejitvami. Enaka je nenazadnje še ugotovitev in ocena specialista revmatologa. V zvezi z zatekanjem sklepov, bolečinami v rokah, zapestjih, komolcih, kolenih, mišicah stegen ter hrbtenici je bilo ob osebnem pregledu ugotovljeno, da ni znakov za artritis, da je gibljivost v sklepih primerna, koža normalna, Lasegue pa negativen.

7. Glede na takšne ugotovitve in oceno fakultetne komisije, seveda izpoved specialista hematologa prof. dr. D.D. na glavni obravnavi 16. 2. 2016 (listovna 56. sodnega spisa), da ni mogoče natančno odgovoriti, kakšno je bilo tožnikovo zdravstveno stanje leta 2013, in da je bilo tedaj slabše, kot ob pregledu leta 2015, sama po sebi ne pogojuje drugačne dokazne ocene. Pritožnik spregleda, da je dr. D.D. ob tovrstnem odgovoru na njegovi vprašanji v nadaljevanju hkrati strokovno in prepričljivo pojasnil, da so občasno večje težave, ki so se pojavljale v intervalih zaradi okužb in bolečin, bile indikacija za začasno nezmožnost za delo. Torej le za t. i. bolniški stalež, ne pa popolno nezmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo v smislu I. kategorije invalidnosti. Sodišče prve stopnje je zato datum poslabšanja zdravstvenega stanja v okviru preostale delazmožnosti, utemeljeno določilo z dnem 15. 10. 2012, ko je bil tožnik obravnavan v predsodnem postopku na IK I. 8. Na podlagi 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih(2) je sodišče prve stopnje nepravilni in zato nezakoniti zavrnilni upravni odločbi, utemeljeno odpravilo. Od 15. 10. 2012 dalje je tožnika zakonito ponovno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni s časovno razbremenitvijo ter novimi dodatnimi stvarnimi omenjenimi, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov. Hkrati je na temelju 163. člena ZPIZ-1 novo pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, pravilno priznalo od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 11. 2012 dalje.

9. Že iz predhodno navedenih razlogov je bil dokazni predlog za pridobitev izvedenskega mnenja od A. inštituta, utemeljeno zavrnjen. Sicer pa iz listin sodnega spisa celo izhaja, da je sodišče s sklepom z dne 20. 4. 2015 (list. št. 16) najprej sledilo tovrstnemu dokaznemu predlogu tožnika, ter kot izvedenski organ postavilo A. inštitut. Vendar ga je zaradi obvestila te zdravstvene ustanove, da nima zdravnikov zahtevanih specializacij (list. št. 20) s sklepom z dne 28. 5. 2015 (list. št. 24) razrešilo izvedenstva in določilo fakultetno komisijo. Vztrajanje pritožnika na istem dokaznem predlogu zato ne more biti uspešno.

10. Zaradi obrazloženega in ker pritožbene navedbe, ki se nanašajo na datum izdelave pisnega izvedenskega mnenja fakultetne komisije, pri katerem gre za očitno pisno napako in nekatere druge, za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilne, je potrebno pritožbo na temelju 353. člena Zakona o pravdnem postopku(3) (ZPP) kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.