Jedro

Tožnica je izrecno izjavila, da umika tožbo, tožena stranka pa se je z umikom strinjala, zato je bilo potrebno postopek po 2. odstavku 188. člena ZPP ustaviti.

Čeprav je morala tožena stranka odgovoriti na večje število podobnih tožb, odgovori na tožbe pa naj bi bili po vsebini identični, to ne spremeni dejstva, da je bil vsak odgovor na tožbo nujno potreben za pravdo. Zato vložitve večjega števila sicer podobnih odgovorov na tožbo ni mogoče šteti kot takšno okoliščino, ki bi omogočala sorazmerno znižanje stroškov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (zaradi umika tožbe) ustavilo postopek (I. točka izreka) in tožnici naložilo, da je dolžna toženi stranki plačati stroške postopka v roku 8 dni v znesku 396,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku tega roka dalje do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

Zoper sklep v celoti se pritožuje tožnica in navaja, da se z izdanim sklepom ne strinja, saj je bila v zmoti, kajti ni vedela, da je bila v vzorčnem postopku vložena tožba na evropsko sodišče zaradi razlik v plači. Če bi tožnica za to novo dejstvo pravočasno vedela, ne bi umaknila tožbe. Pri naslovnem sodišču je bila namreč vzorčna zadeva pravnomočno zaključena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 884/2009, s katero je bilo ugodeno pritožbi in je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Vrhovno sodišče RS je s sodbo pod opr. št. VIII Ips 77/2013 zavrnilo revizijo in so tako izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka po 279.b členu ZPP, pri čemer tožnica ob umiku tožbe tega ni vedela, niti je ni Delovno sodišče v Celju o tem seznanilo. Tožnici je bil dne 2. 1. 2014 vročen sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka z dne 29. 11. 2013, ki je bil predhodno prekinjen do rešitve vzorčnega postopka, ki se je pri naslovnem sodišču izvajal v zadevi opr. št. Pd 748/2008. Poudarja, da sklepa o nadaljevanju postopka ni dobila pravočasno in ni vedela, da je v vzročni zadevi vložena tožba na evropsko sodišče. Na podlagi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in postopek pod opr. št. Pd 159/2009 nadaljuje oz. ga odloži do pravnomočne rešitve zadeve pred evropskim sodiščem ali pa zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Ne strinja se tudi z odmero stroškov v predmetnem postopku, saj so le-ti previsoko odmerjeni. Sodišče ni upoštevalo, da je bilo na Delovno sodišče v Celju vloženo veliko število tožb s strani sodnikov zaradi izplačila razlike v plačah. Tožena stranka pa je vložila le en odgovor za vse sodnike. Tožnica predlaga ustrezno in pravično ter sorazmerno znižanje stroškov v skladu z zakonom, kajti v skladu z zakonom se pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so potrebni za pravdo.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ob upoštevanju, da je tožnica dne 10. 6. 2013 izrecno izjavila, da umika tožbo, tožena stranka pa se je z umikom strinjala, je odločitev pravilna, saj temelji na določbi 3. odstavka 188. člena ZPP, ki pravi, da sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, če je tožba umaknjena. Z umikom tožbe je tožnica preklicala zahtevo za pravno varstvo. Če se tožba umakne, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena in se lahko na novo vloži (4. odstavek 188. člena ZPP). Po umiku tožbe nadaljnji postopek ni več dopusten, to je konec postopka. Sodni sklep, s katerim se na podlagi umika izreče postopek za končan, je deklaratorne narave. Umik tožbe in privoljenje k umiku sta procesni izjavi volje. Izjava o umiku ne prenese ne roka ne pogoja, izjava v umiku pa tudi ni izpodbojna zaradi hibe v volji in se ne da preklicati. Pritožbene navedbe, da tožnica ni bila seznanjena s tem, da je v vzorčni zadevi vložena tožba na evropsko sodišče ter, da jo Delovno sodišče v Celju o tem ni seznanilo, so zato neutemeljene in brez podlage. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno takoj, ko je tožena stranka privolila v umik tožbe, upoštevalo izjavo o umiku in postopek po 2. odstavku 188. člena ZPP ustavilo.

Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nasl.) in toženi stranki priznalo 396,50 EUR stroškov postopka. Dejstvo, da je morala tožena stranka odgovoriti na večje število podobnih tožb in naj bi šlo torej po vsebini za identične odgovore ne tožbo, ne spremeni dejstva, da je bil vsak odgovor na tožbo nujno potreben za pravdo. Zato vložitve večjega števila sicer podobnih odgovorov na tožbo ni mogoče šteti kot takšno okoliščino, ki bi omogočala sorazmerno znižanje stroškov.

Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.