Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s sklepom o izvršbi v tej zadevi opr. št. I z dne 18.2.2004 v zvezi s predlogom upnika za dodatno sredstvo izvršbe z dne 8.1.2004 na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. z dne 18.12.1998 dovoljena izvršba z novim izvršilnim sredstvom - z rubežem sredstev, ki jih ima dolžnica na računih pri banki in prenosom teh na transakcijski račun upnika. Zoper ta sklep pa ima zato dolžnica le ugovore, ki se nanašajo na novo sredstvo izvršbe. Ker dolžnica v ugovoru z dne 13.3.2004 ni navedla nobenega ugovora, ki bi se nanašal na novo sredstvo izvršbe, je bilo potrebno njen ugovor obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka zavrnilo ugovor dolžnice glede krajevne nepristojnosti, v 2. točki izreka je delno ugodilo ugovoru dolžnice, vloženemu zoper sklep o izvršbi opr. št. I z dne 18.2.2004 in izvršbo dovoljeno s tem sklepom delno ustavilo za do dne 31.3.2005 plačanih 1,425.000,00 SIT, v 3. točki izreka pa je ugovor dolžnice v preostalem kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. V pritožbi navaja, da je zmotna trditev prvostopenjskega sodišča, da v tej zadevi prvenstveno ugovarja krajevno nepristojnost prvostopenjskega sodišča, saj se vse njene navedbe nanašajo na temelj in višino sporne terjatve. Pravi, da odgovor upnika, da so njena nakazila tako nizka, da ne pokrivajo niti zamudnih obresti, predstavlja kaznivo dejanje zavajanja in prikrivanja. Ker se upnik zaveda, da prejema ta plačila na podlagi administrative prepovedi in ne zaradi izterjave, meni, da ni upravičen do plačila zamudnih obresti in povračila sodnih stroškov. Pravi, da se morajo mesečna nakazila v višini 30.000,00 SIT vračunati za poplačilo glavnice kot je ob nakazilu tudi navedeno in ne za plačilo zamudnih obresti, kar narekuje 1. odst. 287. člen OZ.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da zahteva od upnika dokument, ki ga je upnik vložil na SPIZ, kateri na podlagi administrative prepovedi nakazuje mesečne anuitete kredita, ki je sedaj poplačan do višine, ki jo je ugotovil Poravnalni svet pri združenju bank Slovenije, na katerega je naslovila pritožbo, to je v višini 1.491,262,80 SIT.

Meni, da je nedopustno, da bi se ji odtegovalo tako na podlagi administrative prepovedi kot tudi na podlagi predloga za izvršbo ter da upnik plačil na podlagi administrativnih prepovedi ne upošteva.

Navaja, da bo zoper upnika vložila kazensko ovadbo in tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe in ničnosti posojilne pogodbe št. /60, ker vsebuje elemente oderuštva. Pravi, da je sodišče prve stopnje kršilo materialno pravo, ker je upoštevalo upnikov izračun zamudnih obresti na dan 15.4.2005 v višini 4,469.774,70 SIT, saj njena terjatev po izračunu Okrajnega sodišča v Ljubljani na dan 20.4.2005 znaša le še 3,332.982,61 SIT, kar pa je tudi nepravilno. Zaradi navedenih kršitev predlaga izločitev sodnice N. P. Pravi tudi, da na osebni račun prejema pokojnino le v višini minimalne plače, ki je vzeta iz izvršbe. Prosi, da Višje sodišče njeni pritožbi ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Iz pritožbe dolžnice izhaja, da se ta ne pritožuje zoper odločitev iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, s katero je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se njen ugovor krajevne nepristojnosti zavrne, ampak da se pritožuje le zoper odločitev iz tretje točke izreka izpodbijanega sklepa, s katero njenemu ugovoru delno ni bilo ugodeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s sklepom o izvršbi v tej zadevi opr. št. I z dne 18.2.2004 v zvezi s predlogom upnika za dodatno sredstvo izvršbe z dne 8.1.2004 na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. z dne 18.12.1998 dovoljena izvršba z novim izvršilnim sredstvom - z rubežem sredstev, ki jih ima dolžnica na računih pri banki in prenosom teh na transakcijski račun upnika. Zoper ta sklep pa ima zato dolžnica le ugovore, ki se nanašajo na novo sredstvo izvršbe. Ker dolžnica v ugovoru z dne 13.3.2004 ni navedla nobenega ugovora, ki bi se nanašal na novo sredstvo izvršbe, je bilo potrebno njen ugovor obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ - Z akon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 40/2004). Sodišče prve stopnje pa je z 2. točko izpodbijanega sklepa vsem ostalim ugovornim navedbam dolžnice - razen uveljavljanja ničnosti 2. točke posojilne pogodbe - v celoti ugodilo in izvršbo ustavilo za vsa v ugovoru zatrjevana plačila ter tudi še za preostale plačane zneske, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi upnikovega obračuna dolga v izvršilni zadevi opr. št. In /39. Ugovoru dolžnice z dne 13.3.2004 je bilo tako glede zatrjevanih delnih plačil v celoti ugodeno, ničnost določil posojilne pogodbe pa dolžnica ne more izpodbijati niti z ugovorom zoper sklep nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, saj se ne nanaša na novo izvršilno sredstvo, niti ne več z ugovorom po izteku roka (2. odst. 56. člena ZIZ), saj bi lahko takšen ugovor dolžnica navedla že v ugovoru zoper sklep o izvršbi opr. št. In /98 z dne 18.12.1998. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da sodišče prve stopnje višine nepoplačanega dela upnikove terjatve ni ugotovilo v izreku izpodbijanega sklepa, ampak le v obrazložitvi. Pritožbena navedba dolžnice, da je v obrazložitvi naveden znesek neplačane terjatve nepravilen, je zato brezpredmetna, saj ta ugotovitev ne bo mogla vplivati na odločitev o dokončnem poplačilu njene obveznosti.

Ostale pritožbene navedbe dolžnice - predvsem o tem, da je po ugotovitvah Poravnalnega sveta pri združenju bank Slovenije plačala že 1.491,262,80 SIT ter da prejema pokojnino le v višini minimalne plače - pa predstavljajo pritožbene novote, ki jih glede na določbo 1. odst. 337. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Dolžnica jih namreč ni navajala v ugovoru z dne 13.3.2004, prav tako pa tudi ni navedla, zakaj jih prvič navaja šele v pritožbi. Pritožbeno sodišče v zvezi temi navedbami pripominja, da se v primeru, ko dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, po določbi 313. člena ZOR (Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 27/78 s spremembami in dopolnitvami, ki se uporablja na podlagi določbe 1060. člena OZ - Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001) kot tudi po določbi 288. člena sedaj veljavnega OZ z delnimi plačili najprej poplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, tega načina vračunavanja izpolnitve pa dolžnik z izjavo o drugačnem načinu vračunavanja ne more spremeniti. Ker je upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom utemeljen, je upnik upravičen tudi do povračila stroškov tega postopka, ki mu jih je sodišče prve stopnje odmerilo s sklepom opr. št. I z dne 18.2.2004 v višini 1.000,00 SIT za fotokopije in poštnino.

Ker je pritožba neutemeljena in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo.

V nadaljevanju postopka bo potrebno odločiti še predlogu dolžnice za izločitev okrajne sodnice N. P., katerega je dolžnica podala v predmetni pritožbi.