Jedro

Umik tožbe za toženca zaradi odsotnosti učinka ne bis in idem ni nujno ugoden, saj ga – drugače kot odpoved zahtevku – ne varuje pred možnostjo, da bi tožnik v isti stvari ponovno vložil tožbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek (zaradi umika tožbe) ustavi.

2. V pritožbi zoper sklep je toženec uveljavljal vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. O pritožbi je na podlagi določbe prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5. Toženec v pritožbi zatrjuje, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka umaknila tožbo, v kar je toženec privolil. Zato je sodišče prve neutemeljeno ustavilo postopek.

6. Višje sodišče ugotavlja, da iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da držijo pritožbene navedbe, da je toženec po telefaksu s strani sodišča 16. 5. 2013 prejel obvestilo o preklicu naroka, določenega za 17. 5. 2013 (r.št. 12). V obvestilu je sodišče prve stopnje navedlo, da se narok prekliče, ker je tožeča stranka tožbo umaknila. Pritožba utemeljeno opozarja, sodišče prve stopnje toženca ni pozvalo k soglasju k umiku tožbe.

7. ZPP v prvem odstavku 188. členu predvideva, da lahko tožeča stranka brez privolitve tožene stranke tožbo umakne le, preden se ta z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. Toženec je odgovor na tožbo pravočasno vložil (r. št. 5), zato umik tožbe brez privolitve toženca ni bil več mogoč. Drži pritožbena navedba, da toženec ni podal soglasja k umiku tožbe niti ni od obvestila o umiku do izdaje sklepa o umiku poteklo 15 dni, da bi se lahko na podlagi drugega odstavka 188. člena ZPP štelo, da je toženec privolil v umik. Prav tako toženec ni podal soglasja k umiku s konkludentnim ravnanjem. Toženec je sicer priglasil stroške po izdaji sklepa o umiku, vendar je sodišče opozoril, da bo vložil tudi pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka.

8. Umik tožbe za toženca zaradi odsotnosti učinka ne bis in idem ni nujno ugoden, saj ga – drugače kot odpoved zahtevku – ne varuje pred možnostjo, da bi tožnik v isti stvari ponovno vložil tožbo. Toženec v pritožbi navaja, da ima interes, da se pravda meritorno konča, in da se zadeva pravnomočno zaključi. V četrtem odstavku 188. člen določa, da se v primeru, če je tožba umaknjena, šteje, kakor da sploh ni bila vložena. To pa pomeni, da lahko tožeča stranka ponovno vloži tožbo z istim zahtevkom, saj ustavitev postopka zaradi umika tožbe nima učinka ne bis in idem, kar pa ni v interesu toženca, saj to zanj ne predstavlja nikakršne pravne varnosti.

9. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo 188. člena ZPP, saj je zmotno štelo, da toženec z umikom soglaša. Zaradi navedenega je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo tožene stranke je pridržana za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).