Jedro

Ker je pogodbeno pravo postalo del procesnega gradiva, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je na podlagi pravila iz drugega odstavka 214. člena ZPP štelo, da je zavarovalno kritje podano le za en računalnik, saj tožnika teh navedb toženke obrazloženo nista zanikala in se torej štejejo za priznane.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 620,13 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 11. 2017, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del sta pritožbo vložila tožnika zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (pritožbena razloga po drugi in tretji točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagata, naj pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe (III. točka izreka) razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje in pritožbene stroške šteje za nadaljnje pravdne stroške. V bistvenem tožnika izpodbijata zaključke prvostopenjskega sodišča, da je zavarovalno kritje po zavarovalni pogodbi podano le do vrednosti 2.500 EUR, saj naj bi imela zavarovanje sklenjeno za novo vrednost in bi se limit 2.500 EUR tako lahko po zavarovalnem primeru zvišal. Pritožnika prav tako prerekata zaključek sodišča, da je zavarovalno kritje podano zgolj za en računalnik, medtem ko sta tožnika uveljavljala škodo na treh računalnikih. Nadalje pritožba izpodbija višino ugotovljene škode na računalnikih in navaja, da je sodišče zmotno zgotovilo dejansko stanje v delu, da je na računalniku nastala škoda le zaradi matične plošče, ki se je okvarila, druge komponente pa so bile v redu. Prvi tožnik je namreč v svojem zaslišanju povedal, da je en računalnik delal še dva tri mesece, en pa en mesec manj, nato so jih vrgli na smetišče. Njegovo izpovedbo je izvedenec smiselno potrdil. 3. Pritožba je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izpodbijanem delu odločbe je sodišče prve stopnje v presežku zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov in v obrazložitvi navedlo, da je po zavarovalni polici št. 000 (v nadaljevanju: zavarovalna polica), sklenjeni med pravdnima strankama, zavarovalno kritje za škodo na premičninah podano do zneska 2.500 EUR (točka 27) in da je zavarovalno kritje podano le za en računalnik (točka 28). Škodo je na podlagi izvedenskega mnenja določilo v višini 359,18 EUR (točka 67). Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, pravilno je uporabilo tudi materialno pravo.

6. Pritožba sicer pravilno navaja, da se lahko skladno s prvim odstavkom 3. člena Posebnih pogojev za zavarovanje stanovanjih premičnin SP-08 (B3) (v nadaljevanju: Posebni pogoji), limit po zavarovalnem primeru za zavarovanje zaradi vdora meteorne vdore zviša nad 2.500 EUR,1 zaradi česar zavarovalno kritje ni omejeno le na vrednost 2.500 EUR, ampak se kritje po posameznem zavarovalnem primeru lahko zviša. Vendar navedeno odločitve prvostopenjskega sodišča ne spremeni in niti ni relevantno, saj ugotovljena višina škode ni dosegla 2.500 EUR. Pritožbene navedbe v tej smeri so tako nerelevantne in ne morejo vplivati na drugačno končno odločitev, zaradi nižje ugotovljene višine škode.

7. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bilo zavarovalno kritje podano le za en računalnik. Do take ugotovitve je prišlo na podlagi toženkinih navedb, da bi bilo v skladu z drugim odstavkom 17. člena Posebnih pogojev kritje za toliko računalnikov, kot je v gospodinjstvu oseb starih več kot 12 let, ki živijo v zavarovanem stanovanju, podano le v primeru sklenitve dodatnega strojelomnega zavarovanja, ki ga tožnika nista sklenila (28. točka obrazložitve). Ker je na ta način postalo pogodbeno pravo del procesnega gradiva, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je na podlagi pravila iz drugega odstavka 214. člena ZPP štelo, da je zavarovalno kritje podano le za en računalnik, saj tožnika teh navedb toženke obrazloženo nista zanikala in se torej štejejo za priznane. Pritožba neutemeljeno navaja, da samo zanikanje izhaja iz predhodnih navedb tožnikov. Gole navedbe v tožbi (s katerimi tožnika utemeljujeta vso škodo) ne predstavljajo zanikanja podane razlage pogodbe (oziroma pogodbene volje strank) oziroma trditve, da je kritje za toliko računalnikov kot je oseb, ki živijo zavarovancem stanovanja, podano (le) v primeru sklenitve dodatnega zavarovanja. Tega tožnika nista sklenila (kar ni sporno), zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo podano zavarovalno kritje le za en računalnik, pravilno.

8. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe o zmotni ugotoviti višine škode na računalnikih. Za ugotovitev škode je prvostopenjsko sodišče imenovalo izvedenca strokovnjaka na področju računalništva, ki je izdelal celovito in strokovno izvedensko mnenje, ga kasneje na podlagi pripomb tudi dopolnil s podatki o vrednostih matičnih plošč v času sojenja ter je odgovarjal na vprašanje zaslišan na naroku 12.2.2020. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno, ki jo je podalo prvostopenjsko sodišče, ki je ugotovilo, da je nastala škoda (le) na matični plošči, ne pa tudi na komponentah. Izvedenec ni potrdil, da naj bi bil računalnik (oz. vsi trije) uničen(i) v celoti, kot to skuša prikazati pritožba. Nasprotno, izvedenec je izpovedal, da menjava drugih komponent razen matične plošče ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožnikoma druge škode, razen škode na matični plošči, ni uspelo dokazati. Če sta tožnika računalnik (oz. vse tri) čez nekaj mesecev zavrgla, kot navajata v pritožbi, to odločitve o obsegu izkazane in ugotovljene škode ne spremeni. Izvedenec je ugotavljal obseg škode na računalniku(ih) nastale v škodnem dogodku, kaj se je z računalnikom dogajalo kasneje2, ni relevantno. Pritožbeno sodišče tako v celoti sledi ugotovitvam sodišča prve stopnje, da sta tožnika izkazala le škodo na matični plošči, ne pa na komponentah in da znaša škoda iz naslova ene matične plošče 278,00 EUR.

9. Ker torej pritožbene navedbe niso utemeljene, podane pa niso niti absolutne bistvene kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani del sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker tožnika s pritožbo nista uspela, krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).

1 Navedeno izhaja iz oznake puščice poleg zneska 2.500 EUR v prvem odstavku 3. člena Posebnih pogojev, ki skladno s simboli opredeljenimi v drugem odstavku 1. člena Posebnih pogojev pomeni „zavarovana nevarnost/škode do določenega limita po zavarovalnem primeru, ki pa se lahko zviša“. 2 Po pritožbenih navedbah sta jih tožnika čez nekaj mesecev zavrgla.