Jedro

Pravdni postopek se je končal z umikom tožbe zunaj obravnave. Toženka je takoj potem, ko je bila o umiku tožbe obveščena, zahtevala povrnitev stroškov postopka, torej pravočasno, kar velja tudi glede zahteve za povrnitev stroškov pritožbe zoper procesni sklep.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških (drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa) spremeni tako, da se znesek 2.328,92 EUR nadomesti z zneskom 1.544,95 EUR; sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženka je dolžna v roku 15 dni tožnici povrniti 133,60 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek in sklenilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 2.328,92 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

2. Tožeča stranka v pritožbi zoper stroškovno odločitev meni, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo pravdnega postopka in veljavno Odvetniško tarifo. Toženka stroškov v pritožbi (in njeni dopolnitvi) zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za prekinitev postopka, ni priglasila. Skladno z določbo 3. odst. 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) bi to morala storiti najpozneje z vročitvijo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3118/2015 z dne 23. 12. 2015, ko je zvedela, da o vprašanju prekinitve postopka ne bo izvedena glavna obravnava. Stroške pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje je priglasila šele po pozivu sodišča glede podaje soglasja k umiku tožbe, torej prepozno. Opozarja tudi, da sta sklep o zavrnitvi in kasnejši sklep o ugoditvi predlogu toženke za prekinitev postopka procesna sklepa. V primeru pritožbe in odgovora na pritožbo zoper takšen sklep, gredo stranki stroški za pravno sredstvo v višini 50 % tarifne številke 18, torej bi toženi stranki za vsako izmed teh vlog pripadalo zgolj 450 točk. Dopolnitev pritožbe, ki je bila vložena po poteku roka za vložitev pritožbe, pa je neupoštevna in toženki dodatni stroški v višini 50 točk ne gredo. Tako bi moralo sodišče prve stopnje tožeči stranki priznati le stroške odgovora na tožbo v višini 900 točk, strošek sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga v višini 33 EUR, strošek odgovora na pritožbo zoper sklep o ugoditvi predlogu za prekinitev postopka v višini 450 EUR in strošek pripravljalne vloge v višini 900 EUR, z 22 % DDV, skupaj 1.292,96 EUR.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Skladno s sodno prakso so toženki odmerjeni stroški preverljivi, ker so razvidni iz stroškovnika, ki je v spisu na listovni številki 91. Da je temu tako, ugotavlja tudi sama tožnica.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je toženka stroške pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 7. 2015, s katerim je zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka, priglasila prepozno, ker bi jih morala priglasiti takoj po vročitvi sklepa višjega sodišča, s katerim je bilo njeni pritožbi ugodeno. Stroškovni zahtevek se mora pravočasno uveljavljati. Kdaj mora stranka zahtevati povrnitev stroškov je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja (3. odst. 163. člena ZPP) oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Zmotno je pritožbeno stališče, da se omenjena zakonska določba nanaša tudi na pritožbeni postopek, ki je tekel v zvezi s procesnim sklepom oziroma na konec postopka v zvezi s procesnim vprašanjem. Pravilo se nanaša na zaključek postopka oziroma izdajo odločbe o glavni stvari. Ta se je končal z umikom tožbe zunaj obravnave. Toženka je takoj potem, ko je bila o umiku tožbe obveščena, zahtevala povrnitev stroškov postopka, torej pravočasno, kar velja tudi glede zahteve za povrnitev stroškov pritožbe zoper procesni sklep1. 6. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da sta sklepa sodišča prve stopnje z dne 15. 7. 2015 in z dne 10. 2 2016, s katerim je pravdni postopek prekinilo, procesna sklepa. Stranka, ki vloži pritožbo ali odgovor na pritožbo zoper takšen sklep, je skladno z 2. točko 21. tarifne številke veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS. št. 2/2015) upravičena do povrnitve stroškov v višini 50 % iz tarifne številke 18. Tako gre toženki za pritožbo zoper prvi sklep in za odgovor na pritožbo v zvezi z drugim sklepom priznati za vsako vlogo 450 točk (ob vsp. 40.001 EUR) in ne 1125 točk, kot je to storilo nižje sodišče. 7. Utemeljen je tudi očitek, da toženki ne gredo posebni stroški za dopolnitev pritožbe. Pritožba in njena dopolnitev predstavljata eno procesno dejanje, sicer pa je bil odgovor na pritožbo vložen prepozno in kot tak neupošteven. Toženka tako ni upravičena do povrnitve stroškov za dopolnitev pritožbe v višini 50 točk. 8. Tožnica je tako dolžna povrniti toženki stroške postopka, za sestavo odgovora na tožbo (900 točk), za pritožbo zoper sklep z dne 15. 7. 2015 (450 točk), za odgovor na pritožbo zoper sklep z dne 10. 2. 2016 (450 točk), za sestavo pripravljalne vloge (900 točk), povečano za 22 % DDV, in sodno takso za pritožbo v višini 33 EUR, kar skupaj znaša 1.544,95 EUR. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 2.328,92 EUR znižalo za 783,97 EUR. Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne (1. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je tožnica delno uspela s pritožbo, ji je toženka dolžna povrniti sorazmeren del pritožbenih stroškov (2. odst. 154. člena ZPP). Sodišče je tožnici na podlagi njene priglasitve priznalo (upoštevaje vrednost v pritožbi spornega predmeta 1.034,962 EUR oz. 200 odvetniških točk) 175,79 EUR stroškov (114,75 EUR za pritožbo - 1. točka tar. št. 21 OT, 2 % materialnih stroškov - 3. odst. 11. člena OT, povečano za 2 % DDV in 33 EUR sodne takse). Ker je na pritožbeni stopnji uspela s 76 % (783,97 EUR od vsp. 1.034,96EUR), ji je toženka dolžna povrniti 133,60 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku paricijskega roka do plačila.

1 Odločba v zadevi II Cpg 581/2013, ki jo tožeča stranka navaja v pritožbi, se nanaša na odločitev o stroških postopka po koncu postopka o glavni stvari in ne potrjuje pritožbenih navedb. 2 Sodišče prve stopnje je prisodilo 2.328,82 EUR stroškov, tožnica pa se je v pritožbi zavzemala za znesek 1.292,96 EUR.