Jedro

V izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z zgoraj navedenim sklepom je Davčni urad Maribor kot prvostopni organ odločil, da se na predlog predlagatelja Ministrstva za notranje zadeve opravi davčna izvršba za znesek neplačane globe za prekršek na podlagi izvršilnega naslova, to je plačilnega naloga št. 0000088297950 z dne 17.5.2008, izvršljivega 4.6.2008. Globa znaša 1.040,00 €, stroški davčne izvršbe 20,86 €, skupni dolg pa 1.060,86 €. Kot izhaja iz navedenega sklepa, se davčna izvršba opravi do višine dolga z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri banki A. d.d. pri tem pa se upošteva izvzetja iz izvršbe iz drugega odstavka 166. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2, Uradni list RS 117/2006 s spremembami) in omejitve izvršbe iz tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2. Iz obrazložitve izhaja, da je v skladu s 57. oziroma 202. členom Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 3/2007 s spremembami) predlagatelj izvršbe poslal davčnemu organu predlog za prisilno izterjavo neplačane globe, naložene z zgoraj navedenim izvršilnim naslovom. Ker tožnik v določenem roku globe ni poravnal, je davčni organ v skladu s 143. členom ZDavP-2 začel z davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi. Na podlagi 156. člena ZDavP-2 namreč davčni organ opravi postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Pri tem mora A. d.d. v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZDavP-2 upoštevati, da so iz davčne izvršbe izvzeta sredstva iz 159. člena ZDavP-2, če gre za sredstva nakazana za tekoči mesec z izjemo iz 11. točke 159. člena ZDavP-2. Poleg tega pa mora banka upoštevati tudi omejitve iz tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-30-277/2009-2 z dne 4.11.2009 tožnikovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da prvostopni sklep vsebuje sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2, plačilni nalog, ki v obravnavanem primeru predstavlja izvršilni naslov, pa je opremljen s potrdilom o izvršljivosti. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na izpodbijanje izvršilnega naslova, pa drugostopni organ pojasnjuje, da to s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Pritožbeni organ je preizkusil prvostopni sklep v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa tudi v smislu drugega odstavka 247. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) in ugotovil, da je izpodbijana odločitev pravilna.

Tožnik v tožbi vloženi v tem upravnem sporu izpodbija zgoraj navedeno odločitev, iz njegovih navedb pa izhaja, da izpodbija izvršilni naslov. Navaja namreč, da je na prošnjo sokrajana le premaknil njegov avtomobil, isti dan pa je imel tudi dva epileptična napada. Ker je brezposeln in globe ni sposoben plačati prosi upravno sodišče, da mu dolgovani znesek odpiše. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz v izpodbijani odločbi navedenih razlogov.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Kot izhaja iz tožbenih navedb, se tožnik ne strinja z odločbo, ki se izvršuje v obravnavanem postopku davčne izvršbe. Kot je tožniku pojasnil že drugostopni organ, to s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).

Če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izterja, brez predhodnega pisnega opomina (osmi odstavek 57. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1, Uradni list RS, št. 7/2003 s spremembami). Izterjavo globe in stroškov izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov na predlog prekrškovnega organa, ki je izdal odločbo o prekršku (prvi odstavek 202. člena ZP-1).

Po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila pri izdaji izpodbijanih upravnih aktov pravilno uporabljena. Ker tožnik tega, kar mu je bilo naloženo z zgoraj navedenim plačilnim nalogom, ni izpolnil, je Davčni urad Maribor utemeljeno izdal izpodbijani sklep (150. člen ZDavP-2 v zvezi s 146. in 156. členom ZDavP-2). Sklep o izvršbi je bil pravilno izdan na podlagi izvršilnega naslova opremljenega s klavzulo izvršljivosti.

Tožnik v tožbi prosi, da mu sodišče dolgovani znesek odpiše, glede tega pa sodišče pojasnjuje, da za to ni pristojno, saj je predmet tega upravnega spora le presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega akta.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).