Jedro

O obstoju utemeljenega suma se je sodišče prve stopnje stopnje utemeljeno sklicevalo na pravnomočno obtožnico ter vse dokaze, na katerih ta temelji. Niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi po pravnomočnosti obtožnice nastale nove okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o obstoju utemeljenega suma.

Obtožene, državljanke Poljske, ki ima v tujini prijavljeno stalno bivališče, kjer biva njena družina in trije mladoletni otroci, in je na Republiko Slovenijo ne vežejo nobene osebne navezne okoliščine, saj nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega bivališča, nima niti dovoljenja za delo, družine, znancev, in nikakršnega premoženja, zato je nedvomno podan razlog njene begosumnosti.

V zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti je sodišče ugotovilo in razumno obrazložilo objektivne in subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obtožena s svojo kriminalno dejavnostjo, v primeru izpustitve na prostost, nadaljevala. Tako objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenega kaznivega dejanja izkazujejo, da gre za eno težjih kaznivih dejanj. Kot subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na obtoženkine osebne lastnosti (vztrajnost, trdna odločenost, premišljenost in koristoljubnost pri izvršitvi kaznivega dejanja) in obtoženkina brezposelnost, ter dejstvo, da nima lastnih sredstev za preživljanje in nepremičnega premoženja, razumno utemeljujejo sklep, da je obtoženkina ponovitvena nevarnost izrazita.

Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami v katerih poteka njihovo spravljanje preko državnih meja, pri čemer so obtoženko pri storitvi vodili premoženjski interesi, utemeljeno odtehta poseg v njeno ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, pri čemer, ne bi bil primeren noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep. Ukrep je tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju ugotovil, da so priporni razlogi zoper obtoženo A. A. še vedno podani.

2.Zoper sklep se je pritožila obtoženkina zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Drugostopenjsko sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnico namreč drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obtoženi očitanega kaznivega dejanja, njena begosumnost in ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5.Zaključek o obstoju utemeljenega suma je sodišče prve stopnje stopnje utemeljilo s sklicevanjem na pravnomočno obtožnico ter vse dokaze, na katerih le ta temelji. Niti iz pritožbenih trditev niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi po pravnomočnosti obtožnice nastale nove okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o obstoju utemeljenega suma. Tako ni mogoče pritrditi stališču zagovornice, da glede na predloženo dokazno gradivo, ni podan utemeljen sum obtoženki očitanega kaznivega dejanja, saj je le ta bil s pravnomočnostjo obtožnice potrjen, zagovornica pa z lastno dokazno oceno izpovedb prič ter podatkov na katerih temelji prvostopenjska presoja o obstoju utemeljenosti suma, pravilnosti prvostopenjskega zaključka o obstoju le-tega ne more omajati.

Pritožbena dokazna ocena izpovedi zaslišanih prič je preuranjena oziroma v predmetnem pritožbenem preizkusu neupoštevna. V tej fazi kazenskega postopka se namreč ne ocenjuje dokazov, saj je to pridržano senatu na glavni obravnavi, ki dokaze izvaja neposredno in na podlagi tega sprejema dokazno oceno.

6.Zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je obtožena z namenom pridobitve premoženjske koristi nezakonito prevažala tujce po ozemlju Republike Slovenije z namenom, da bi jih prepeljala vsaj v Avstrijo, je sodišče v bistvenem gradilo na izpovedbah treh državljanov Sirije, ki so opisovali svojo migracijsko pot iz Sirije, preko balkanskih držav, do Slovenije in proti Avstriji ali Nemčiji, kamor so bili namenjeni.

Opisali so način plačevanja za predvideno migracijsko pot, tako da so v Turčiji pri neznanem organizatorju poti plačali znesek v višini 5.000,00 EUR po osebi. Do hrvaško-slovenske meje so bili prepeljani z "minibusom", kjer so bili dne 14. 12. 2023 ustavljeni s strani policistov PP Mozirje na območju Radmirja, in bili nato nastanjeni v Azilnem domu v Logatcu. Od koder jim je še istega dne neznana oseba, po rodu Maročan, ponudil prevoz do Avstrije oziroma Nemčije, proti plačilu zneska v višini 200,00 EUR po osebi. Kmalu zatem, jih je istega dne na poprej dogovorjeni lokaciji pričakala obtožena, ki je vseh enajst (11) tujih državljanov (med njimi dva mladoletna), ter v pričakovanju lastnega zaslužka, z najetim osebnim avtomobilom (vozilo registrirano za 5 oseb) v okoliščinah, ki so ogrožale življenje in zdravje tujcev, (v avtomobilu so čepeli, ležali in bili neprivezani z varnostnim pasom) odpeljala proti mejnemu prehodu Pavličevo sedlo (brez mejne kontrole), kjer so bili tega dne 14. 12. 2023 ustavljeni s strani policistov. Na podlagi ugotovljenega je sodišče prve stopnje razumno, sprejemljivo in na ravni utemeljenega suma sklepalo, da je obtožena opravljala prevoz tujcev po ozemlju Slovenije, kot se ji očita v pravnomočni obtožnici. Po oceni pritožbenega sodišča je sklepanje sodišča, da obtožena prevoza tujcev gotovo ni opravljala brez pričakovanega plačila, kot zatrjuje pritožba o ne izkazani premoženjski koristi, povsem razumno in utemeljeno. Zato se nasprotna pritožbena prizadevanja, da obtožena plačila ni prejela, izkažejo kot neupoštevna. Pritožbeno sodišče med drugim poudarja, da se obtoženi ne očita, da naj bi plačilo prejela neposredno od tujcev, saj so med drugim slednji tudi sami potrdili, da so za omenjeni del poti, plačali denar (vsak 200,00 EUR, skupaj 2.200,00 EUR) prej omenjeni neznani osebi Maroškega rodu. Zato pritožbeni očitki obstoja utemeljenega suma v ničemer ne morejo omajati.

7.Utemeljeni so razlogi s katerimi je sodišče prve stopnje zaključilo, da je v sferi obtožene, državljanke Poljske, ki ima sicer v tujini (na Poljskem) prijavljeno stalno bivališče, kjer biva njena družina in trije mladoletni otroci, in je na Republiko Slovenijo ne vežejo nobene osebne navezne okoliščine, saj nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega bivališča, nima niti dovoljenja za delo, družine, znancev, in nikakršnega premoženja, nedvomno podan razlog begosumnosti. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega utemeljeno sklepalo, da naj bi obtožena kot državljanka članice Evropske unije ob izvrševanju kriminalne aktivnosti menjavala lokacije, in tako prosto prehajala meje evropskih držav, in se v Sloveniji nahajala zgolj v tranzitu, z namenom izvršitve obravnavanega kaznivega dejanja. Zato je po oceni pritožbenega sodišča, prvo sodišče pravilno zaključilo, da so pri obtoženi utemeljeno podani priporni razlogi begosumnosti.

8.Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo in razumno obrazložilo objektivne in subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obtožena s svojo kriminalno dejavnostjo, v primeru izpustitve na prostost, nadaljevala. Tako ugotovljene objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenega kaznivega dejanja (prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od 3 do 15 let in denarna kazen) izkazujejo, da gre za eno težjih kaznivih dejanj. Kot subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na obtoženkine osebne lastnosti (vztrajnost, trdna odločenost, premišljenost in koristoljubnost pri izvršitvi kaznivega dejanja) in obtoženkina brezposelnost, ter dejstvo, da nima lastnih sredstev za preživljanje, da je brez vsakršnega premičnega in nepremičnega premoženja, po prepričanju pritožbenega sodišča, v medsebojni zvezi razumno utemeljujejo sklep, da je obtoženkina ponovitvena nevarnost izrazita. Takšnih zaključkov sodišča pa ne morejo izpodbiti niti posplošene pritožbene trditve zagovornice, da navkljub stalnemu bivališču obtožene na Poljskem, ponovitev kaznivih dejanj v Sloveniji ni mogoča. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljen sklep, da je ponovitvena nevarnost pri obtoženi realna in konkretna.

9.Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obtoženo, pritožba ne more izpodbiti s posplošenim navajanjem, da pripor ni nujen, neogiben in sorazmeren ukrep. Sodišče prve stopnje je razumno obrazložilo, da teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami v katerih poteka njihovo spravljanje preko državnih meja, pri čemer je na ravni utemeljenega suma ugotovljeno, da so obtoženko pri storitvi vodili premoženjski interesi, utemeljeno odtehta poseg v njeno ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, pri čemer tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne bi bil primeren noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep, temveč je ukrep pripora v obravnavanem primeru tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.

10.Ker glede na obrazloženo, pritožbeni očitki zagovornice obtožene niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11.Če bo za obtoženo nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-2, 201/1-3

2Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Kp 93137/2023, z dne 07.05.2024, ECLI:SI:VSCE:2024:I.KP.93137.2023