Jedro

Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je dolžnik podal v pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, je prepozen, saj je že izvršilno sodišče upoštevalo v predlogu za izvršbo uveljavljen dogovor krajevne pristojnosti in skladno s tem pravnomočno odločilo, katero sodišče je pristojno za odločanje o zahtevku.

Če sodišče šteje, da je stvarno in krajevno pristojno, s sklepom ne zavrne ugovora, temveč nadaljuje s postopkom.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ugovoru krajevne pristojnosti ne ugodi.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče spregledalo, da je bila sklenjena kreditna pogodba med družbo N. d.d. in družbo R. d.o.o., medtem ko je v predmetni pravdni zadevi tožeča stranka zavarovalnica X d.d.. Sporazum o pristojnosti ni bil sklenjen med pravdnimi strankami, temveč med povsem drugimi osebami. Iz 12. XII. točke kreditne pogodbe pa izhaja, da bi bilo za morebitno reševanje sporov, nastalih iz pogodbe, stvarno pristojno sodišče v kraju sedeža banke. Omenja se torej sedež banke in ne sedež tožeče stranke oziroma zavarovalnice. Jasno je tudi, da je s tem mišljen kraj, kjer naj bi bila kreditna pogodba sklenjena, to pa je Nova Gorica. Tožeča stranka uveljavlja povsem drugo pravno podlago in se neutemeljeno sklicuje na cesijo, ki je tožeča stranka sploh ni podpisala in sklenila, ampak je priložila zgolj enostransko izjavo banke, kar ne zadošča za odstop terjatve. V primeru domnevne subrogacije gre za druge zahtevke, ki ne temeljijo in ne izvirajo iz kreditne pogodbe. Gre za zahtevke iz naslova domnevne zavarovalne pogodbe in tega, kar naj bi zavarovalnica plačala banki N. d.d.. Kakršenkoli sporazum o pristojnosti iz navedene kreditne pogodbe sklenjene med banko in družbo R. d.o.o. v tem postopku sploh ni uporaben. Pristojno je sodišče po splošnih pravilih, to je po prebivališču toženih strank, ki je v Novi Gorici. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu prvega odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku (1) se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.

V skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (2) sodišče v primeru razveljavitve dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma, če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. V obravnavanem primeru se je postopek začel na podlagi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine, v katerem je izvršilno sodišče dovolilo predlagano izvršbo s sklepom o izvršbi, zoper katerega je tožena stranka pravočasno ugovarjala. Sodišče je štelo, da je njen ugovor utemeljen in toženo stranko napotilo na pravdo oziroma odločilo, da se bo o zahtevku odločalo v pravdnem postopku. V dovolilnem delu je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo.

Tožeča stranka (v izvršilnem postopku upnica) je v svojem predlogu za izvršbo uveljavljala dogovorjeno krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani, prvostopenjsko sodišče pa je v izvršilnem postopku s sklepom odločilo, da bo o zahtevku odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Tožena stranka (v izvršilnem postopku dolžnica) se zoper izdani sklep izvršilnega sodišča v delu, v katerem je bilo odločeno o krajevni in stvarni pristojnosti pravdnega sodišča (2. točka izreka tega sklepa) ni pritožila in je ta sklep postal pravnomočen in je bil po pravnomočnosti odstopljen stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zato je že iz tega razloga ugovor tožene stranke, ki ga je podala v pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, prepozen in ga zato ni mogoče upoštevati. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno ravnalo, ko je o zadevi odločalo in štelo, da je stvarno in krajevno pristojno.

Po nepotrebnem pa je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep, s katerim se ugovoru krajevne pristojnosti ne ugodi. Kadar sodišče šteje, da je stvarno in krajevno pristojno s postopkom nadaljuje. Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti izpodbijani sklep razveljavilo, saj ni bil potreben (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.

(2) Uradni list RS, št. 51/1998 in naslednji, v nadaljevanju ZIZ.