Jedro

Kljub tem nedopustnim (zavržnim) ravnanjem predlagatelja, s katerimi izrazito škoduje otroku, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna glede na ugotovljena dejstva ob izdaji izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da otrok od razpada življenjske skupnosti, ko se je nasprotna udeleženka (sama) odselila iz skupnega bivališča, živi pri predlagatelju, da obiskuje OŠ, ki je v neposredni bližini njegovega bivališča, da bi nasprotna udeleženka prepisala otroka v drugo OŠ, če bi otrok zaživel z nasprotno udeleženko, da otrok (še) ne sprejema novega bivališča nasprotne udeleženke, njenega partnerja in njegove družine, da so stiki med tednom znova vzpostavljeni, da ima nasprotna udeleženka dokaj toga stališča glede prisotnosti njenega sedanjega partnerja na stikih in glede "obljub" otroku, da mu pri nasprotni udeleženki ne bo treba prespati, da je bila izvršba na podlagi sodne poravnave neuspešna in da ima otrok še vedno zadržan odnos do nasprotne udeleženke, kar otežujejo stike.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sodna poravnava Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 23/2019 z dne 22. 5. 20201 se spremeni tako, da se hči zaupa v vzgojo in varstvo očetu - predlagatelju (I), da se stiki med hčerjo in nasprotno udeleženko – materjo v tednu, ko nasprotna udeleženka dela dopoldan, izvedejo ob torkih in četrtkih, tako da jo nasprotna udeleženka prevzame na njenem domu ob 14.30 in jo isti dan ob 19.00 vrne na njen dom, v času šolskih počitnic pa ob 20.00, v primeru, da predlagatelj dela tisti teden popoldan, nasprotna udeleženka odpelje hčer k starim staršem2 v ..., da so stiki vsako drugo nedeljo od 09.00 do 20.00, tako da nasprotna udeleženka prevzame hčer na njenem domu in jo tam tudi vrne, pri čemer se stik v času šole konča ob 19.00, eno soboto v mesecu, ko nasprotna udeleženka ne dela, traja stik od 9.00 do 20.00, tako da jo nasprotna udeleženka prevzame na njenem domu in jo tam tudi vrne, da med stikom hčere z nasprotno udeleženko ni telefonskih stikov ali stikov po kakršni koli elektronski komunikaciji med predlagateljem in hčerjo, ne glede na to, kdo od njiju koga kliče oziroma kontaktira, da ima v tednu, ko hči nima osebnega stika z nasprotno udeleženko, nasprotna udeleženka z njo dvakrat telefonski stik od 18.00 do 19.00, da je predlagatelj dolžan pripraviti hčer na stike, v primeru, da stik v nedeljo ali soboto zaradi bolezni hčere ali njenega slabega počutja odpade, se stik nadomesti naslednjo nedeljo oziroma soboto, ko nasprotna udeleženka ne dela, razen če je osebni zdravnik izdal potrdilo, da mora biti hči zaradi bolezni doma in je bilo potrdilo izdano pred izvedbo stika, da vse prevoze, povezane s stiki, opravi nasprotna udeleženka, zato je predlagatelj dolžan zagotoviti, da je hči na dan izvedbe stika ob prevzemu na stik doma, da nasprotna udeleženka hči vrne na njen dom po končanem stiku, razen v primeru iz 1. alineje II. tč., da je nasprotna udeleženka dolžna za čas od 1. 3. 2022 do 31. 8. 2022 plačevati mesečno preživnino v višini 180,00 EUR, od 1. 9. 2022 dalje pa 200,00 EUR, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju za čas od 18. 11. 2020 do 28. 2. 2022 plačati znesek 108,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 11. 2020 do plačila, nato pa posamezne zneske v višini 180,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 15. 12. 2020 do 15. 2. 2022 (III), da se nasprotni udeleženki naloži, da skupaj s hčerjo nadaljujeta obiskovanje Posvetovalnice za učence in starše X. zaradi individualne pomoči in svetovanja, da navedeni ukrep omejitve starševske skrbi traja eno leto od izdaje tega sklepa, da bo CSD Y. po preteku enega leta opravil nadzor nad izvajanjem starševske skrbi (IV), da se predlagatelju naloži, da nadaljuje z vključitvijo v trening starševskih veščin pri Društvu za nenasilno komunikacijo, Enota X., zaradi individualne pomoči in svetovanja, da navedeni ukrep omejitve starševske skrbi traja eno leto od izdaje tega sklepa, da bo CSD Y. po preteku enega leta opravil nadzor nad izvajanjem starševske skrbi (V), da se v primeru kršitve določenih stikov ali določenih obveznosti iz tega sklepa udeležencema izreče denarna kazen v višini 400,00 EUR (VI), da se v preostalem delu predlog predlagatelja zavrne (VII), da morebitna pritožba zoper I., II., IV., V. in VI. tč. tega sklepa ne zadrži izvršitve (VIII) in da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (IX).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep spremeni tako, da predlog v celoti zavrne s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Sodišče je prezrlo psihološki poročilo z dne 4. 1. 2021 in dopolnilno mnenje z dne 7. 1. 2021, v katerem je CSD podal oceno, da potrebe otroka narekujejo, da otrok ostane še naprej dodeljen nasprotni udeleženki, s predlagateljem pa se določijo stiki, ker se bo na ta način vzpostavil pozitiven odnos do obeh staršev, da predlagatelj odtujuje otroka od nasprotne udeleženke, ker še vedno ni predelal njunega razhoda, da je čustveni odnos otroka do nasprotne udeleženke močno negativno zaznamovan z vedenji in vplivi predlagatelja, kar ima učinek čustvene zlorabe, ki ga CSD opredeljuje kot obliko psihičnega nasilja, ki ga izvaja predlagatelj do otroka, da je bila iz tega razloga podana prijava na Policijsko postajo X., da je otrok prepojen z maščevanjem in manipulacijo predlagatelja, zaradi česar je njegov psihosocialni razvoj visoko ogrožen, da otrok še vedno živi v okolju, ki zanj ni primerno, sodišče pa ga je dodelilo predlagatelju, kljub temu, da dodelitev otroka predlagatelju ni v njegovo korist in ni v skladu s strokovnimi mnenji.

4. Sodišče v obrazložitvi ni navedlo, da predlagatelj s svojim vedenjem in vplivi otroka čustveno zlorablja. Ugotovilo pa je, da je predlagatelj postopoma odtujil otroka od nasprotne udeleženke, kar je v nasprotju z odločitvijo, ki jo je sprejelo.

5. Očitki sodišča nasprotni udeleženki o pomanjkanju empatije in sposobnosti prilaganja otroku so nekorektni, ker je ves čas sledila nasvetom strokovnjakov CSD o postopnosti glede stika, s ciljem, da se otrok privadi na novo nastale razmere in okolje, vse z namenom, da se ga naenkrat ne odtrga od očeta. Zmotne so ugotovitve sodišča, da je nasprotna udeleženka stroga in toga pri svojih stališčih, zaradi česar otrok pri njej ne čuti varnosti, da postavlja svoje potrebe pred potrebe otroka, ker pričakuje, da se bo prilagodil novim razmeram, da je kriva za odtujevanje otroka, glede na to, da je nasprotna udeleženka priložila obširno SMS korespondenco, iz katere izhaja, da je predlagatelj ves čas deloval v smeri, da se stiki med otrokom in nasprotno udeleženko ne bi izvajali.3

6. Glavni razlog, da otrok ostaja pri predlagatelju, je sodišče utemeljilo na dejstvu, da otrok ves čas obiskuje OŠ D., v primeru, da bi živel pri nasprotni udeleženki, pa bi se preselil, čeprav si tega ne želi, in bi bil prepisan v drugo šolo, kar ne bi dobro vplivalo nanj, čeprav ob razgovoru s sodnico ni izpostavil nobenega razloga, zakaj se ne počuti dobro pri nasprotni udeleženki.

7. Izvedenec B. B.4 je ugotovil, da gre pri otrokovem zavračanju nasprotne udeleženke za otrokov konstrukt, ko hoče na vsak način zbližati starša, da razpada skupnosti ni sprejel, to stanje pa se nadaljuje, zato otrok ne sprejme oziroma zaradi vpliva predlagatelja ne sme sprejeti sedanjega partnerja nasprotne udeleženke.

8. Odločilno okoliščino, da se otrok dodeli predlagatelju, sodišče vidi v ohranitvi obstoječih razmerij, kar pa glede na dokazni postopek ni v korist otroka. Ohranitev obstoječih razmerij pomeni, da bo nasprotna udeleženka enako kot doslej glede stikov odvisna od dobre volje predlagatelja.

9. Iz poročila CSD tudi izhaja, da je predlagatelj ves čas postopka deloval v smeri, da se stiki med nasprotno udeleženko in otrokom niso izvajali, zato je pogosto prihajalo do izpada stikov, predlagatelj pa je ves čas iskal izgovore za izpadle stike.

10. Glede na napačno odločitev sodišča glede dodelitve otroka predlagatelju je napačna tudi odločitev glede ureditve stikov in preživnine. Predlagatelj ne more zahtevati preživnine za nazaj za obdobje od 18. 11. 2020 do 28. 2. 2022 iz razlogov, ki so že opisani tekom te pritožbe, ki se nanaša na predodelitev otroka. Predlagatelj je ravnal samovoljno in v nasprotju s sodno poravnavo, s katero je bil otrok dodeljen nasprotni udeleženki. S tem je pristal tudi na kritje stroškov otrokovega preživljanja, zato ni upravičen do njihove povrnitve. Sodišče je z odločitvijo poseglo v pravnomočno sodno odločbo, ki ostaja veljavi do pravnomočnosti te sodne odločbe.

11. Nasprotna udeleženka se strinja z ukrepom vključevanja v treninge starševskih veščin obeh udeležencev, v katerega je vključen tudi otrok, vendar predlagatelj posvetovalnice ne bo obiskoval, ker svojega mišljenja in vedenja ne bo spremenil. Nerazumljiva je odločitev sodišča v tem delu, da mora CSD takoj obvestiti sodišče, če bo ugotovil, da je otrok ogrožen, ali če starši nasvetov in nadzora ne bodo upoštevali, ali bodo takšno pomoč zavračali, da bo sodišče izreklo strožji ukrep, kot je odvzem otroka ali odvzem starševske skrbi. CSD je že večkrat podal strokovno mnenje in sodišče opozoril, da je otrok pri predlagatelju ogrožen, sodišče pa teh strokovnih mnenj pri svoji odločitvi brez utemeljene podlage ni upoštevalo.

12. Nasprotna udeleženka je priglasila pritožbene stroške.

_**Odgovor na pritožbo**_

13. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, predlagal pa je tudi, da mu nasprotna udeleženka povrne stroške pritožbenega postopka.

_**O utemeljenosti pritožbe**_

14. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede procesnih kršitev**_

15. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

16. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo odločilna dejstva, na podlagi katerih je sprejelo pravilno odločitev, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, ki so obstajale v času izdaje izpodbijanega sklepa, glede na predlagane in izvedene dokaze ter trditveno podlago udeležencev.

17. Protispisne so pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo odločilnih ugotovitev CSD iz mnenj. Odločilna dejstva iz teh mnenj je sodišče prve stopnje upoštevalo pri dokazni oceni, v obrazložitvi sklepa pa je navedlo prepričljive razloge, zaradi katerih predlogu CSD iz teh mnenj ni sledilo, čeprav je glede spornega razmerja ugotovilo enaka dejstva.

_**Glede uporabe materialnega prava**_

18. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na zakonske določbe iz Družinskega zakonika, ki jih je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa povzelo, enako velja tudi za procesne določbe iz ZNP-1.5 _**Odgovori na (ostale) pritožbene navedbe**_

19. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni povzelo ugotovitve CSD iz dopolnitve mnenja z dne 5. 7. 2021, ki je predlagateljeva ravnanja označil kot psihično nasilje nad otrokom oziroma kot čustveno manipulacijo in izsiljevanje, zato je CSD v mnenju pozval sodišče, da otroka zaščiti.6 Pa vendar iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo in enako ocenilo ta nedopustna ravnanja predlagatelja.

20. Sodišče prve stopnje je v sklepu podrobno predstavilo ugotovitve psihologinje CSD in druge ugotovitve CSD, iz katerih izhaja, da je otrokov pogled rigiden, tog, nerealen, izrazito polariziran, da so njegova stališča do nasprotne udeleženke iracionalna in neskladna z njegovimi dejanskimi izkušnjami, da je zaznana močna odtujenost otroka od nasprotne udeleženke, ki se kaže v zavračanju stikov z nasprotno udeleženko, da predlagatelj tak nedopusten način obnašanja otroka zagovarja in ga vzpodbuja, da predlagatelj s svojimi ravnanji odtujuje otroka od nasprotne udeleženke, ker še vedno ni predelal njunega razhoda in ima zamere iz preteklosti, zato ima do nasprotne udeleženke negativni odnos, tak negativni odnos pa prenaša na otroka, povzelo je ugotovitve izvedenca B. B., ki ga je izdelal v postopku IV P 23/2019, da je odklanjanje otroka, da bi prespal pri nasprotni udeleženki, njegov konstrukt, da je osebnostna ocena pri nasprotni udeleženki ugodnejša, saj je za razliko od predlagatelja stabilnejša, itd. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje ocenilo, da je predlagatelj od razpada življenjske skupnosti s svojimi ravnanji postopoma odtujil otroka od nasprotne udeleženke, zaradi česar je otrok začel odklanjati nasprotno udeleženko in z njo povezane stike.

21. Kljub tem nedopustnim (zavržnim) ravnanjem predlagatelja, s katerimi izrazito škoduje otroku, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna glede na ugotovljena dejstva ob izdaji izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da otrok od razpada življenjske skupnosti, ko se je nasprotna udeleženka (sama) odselila iz skupnega bivališča, živi pri predlagatelju, da obiskuje OŠ, ki je v neposredni bližini njegovega bivališča, da bi nasprotna udeleženka prepisala otroka v drugo OŠ, če bi otrok zaživel z nasprotno udeleženko, da otrok (še) ne sprejema novega bivališča nasprotne udeleženke, njenega partnerja in njegove družine, da so stiki med tednom znova vzpostavljeni, da ima nasprotna udeleženka dokaj toga stališča glede prisotnosti njenega sedanjega partnerja na stikih in glede „obljub“ otroku, da mu pri nasprotni udeleženki ne bo treba prespati,7 da je bila izvršba na podlagi sodne poravnave neuspešna in da ima otrok še vedno zadržan odnos do nasprotne udeleženke, kar otežujejo stike.8

22. Nobenega dvoma ni, kar izhaja (tudi) iz mnenj CSD, da je zaradi ravnanj predlagatelja otrok odklanjal stike z nasprotno udeleženko oziroma jih deloma še vedno odklanja (sedaj odklanja, da bi pri nasprotni udeleženki prespal, do vikend stikov pa je zadržan), kar nedvomno zelo škoduje njegovemu psihosocialnemu razvoju – položaj otroka je torej ogrožen, odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča prava pot (za predlagatelja pa zadnja priložnost), da se sporno razmerje uredi na način, ko bodo zavarovane koristi in interesi otroka s strani obeh udeležencev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se CSD zavzema, da se glede dodelitve otroka upošteva sodna poravnava, CSD pa v mnenjih ne pojasni, kako glede na okoliščine konkretnega primera udejanjiti (realizirati) odločitev o dodelitvi otroka nasprotni udeleženki, teh dejstev ne navaja niti nasprotna udeleženka, ki v ta namen ni predlagala relevantnih dokazov. Tako iz mnenj CSD kot iz trditev nasprotne udeleženke ne izhaja, kako bi prešolanje otroka vplivalo na njegov psihosocialni razvoj, če bi dejansko (za)živel z nasprotno udeleženko, posebej glede na težave, ki jih ima otrok z vključevanjem v socialne kontakte, s tem, da je otrok v razgovoru s sodnico navedel, da ima v šoli prijatelje in sošolke, s katerimi se dobro razume,9 nobenih trditev in dokazov ni o primernosti bivalnih razmer pri nasprotni udeleženki,10 s kom bo otrok preživel čas, ko bo imela nasprotna udeleženka med tednom popoldansko izmeno oziroma delovne sobote, kakšen način komunikacije nasprotne udeleženke z otrokom sta ji svetovala CSD in Posvetovalnica za učence in starše, kateremu naj bi nasprotna udeleženka ves čas sledila, in kakšen bi bil psihosocialni odziv otroka na spremembo obstoječega razmerja, če bi se realizirala sodna poravnava. Ali povedano drugače. Ob tehtanju vseh okoliščin primera ni mogoče pritrditi nasprotni udeleženki, da je v času odločanja pred sodiščem prve stopnje vztrajanje pri sodni poravnavi, ki ne ustreza dejanskim okoliščinam, v korist otroka.

23. Sodišče prve stopnje je zaradi varstva koristi otroka CSD naložilo, da po enem letu napravi nadzor nad izvajanjem starševske skrbi, hkrati pa je v obrazložitvi sklepa pravilno pojasnilo, da mora CSD takoj obvestiti sodišče, če udeleženci ne bodo upoštevali nasvetov nadzora ali bodo pomoč zavračali, ker bo v takem primeru izreklo strožji ukrep, kot sta npr. odvzem otroka ali odvzem starševske skrbi ali dodelitev otroka tretji osebi.

_**Zadnji poziv predlagatelju k izpolnjevanju starševske skrbi**_

24. Predlagatelja naj ne zavede, da je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je le ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlagatelju glede na okoliščine konkretnega primera v času odločanja dalo zadnjo priložnost, da prepozna koristi otroka, kar pa pomeni, da se od predlagatelja ne pričakuje, marveč zahteva, da bo zagotavljal, da se bodo stiki redno izvrševali v obsegu, kot jih je določilo sodišče prve stopnje, da bo s starševsko avtoriteto otroku predstavil pomen stikov otroka z nasprotno udeleženko, ker je nasprotna udeleženka kot mati v tem otrokovem starostnem obdobju zelo pomemben starševski lik in da stike podpira, ter da bo zagotovil, da se bodo stiki v doglednem časovnem obdobju intenzivirali oziroma izvajali na način, da bo otrok pri nasprotni udeleženki prespal ter da bo pri njej preživel del počitnic in praznikov, torej da bo vzpostavljen enak obseg stikov, kot so bili določeni v korist predlagatelja v sodni poravnavi.

25. Če predlagatelj ne bo ravnal na ta način, ali celo, da bo ponavljal do sedaj ustaljene nedopustne vzorce, ko je s svojimi ravnanji povzročil odtujitev otroka od nasprotne udeleženke, bo treba slediti predlogu CSD in otroka zaupati nasprotni udeleženki ali tretji osebi.11 Pritožbeno sodišče je namreč pred odločitvijo tehtalo med potrditvijo odločitve sodišča prve stopnje in postavitvijo izvedenca, ki bi pojasnil, ali je glede na opisane okoliščine konkretnega primera treba zavarovati koristi otroka na način, da se zaupa tretji osebi.

26. Enako velja za primer, če se predlagatelj ne bo aktivno vključil v trening starševskih veščin pri Društvu za nenasilno komunikacijo,12 ker je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno, da predlagatelj ni sposoben brez strokovne pomoči predelati razpada življenjske skupnosti med udeležencema, kar je tudi razlog, da zaradi maščevanja do nasprotne udeleženke manipulira z otrokom, s tem, ko mu rigidno razvija negativna občutja do nasprotne udeleženke.

27. Pritožbeno sodišče (tudi) ni spregledalo, da ima predlagatelj izmenični delovni čas, da pogosto dela popoldan in ponoči, da je otrok takrat v varstvu pri njegovih starših, pri šolskih obveznostih pa mu pomaga sestra predlagatelja, da po mnenju izvedenca predlagatelj „odnos do alkohola bagatelizira .. da gre za osebo s povečano stopnjo anksioznosti, ki se pri njem kaže v obliki obsesivno kompluzivne motnje, ki trenutno ne moti njegovega vsakodnevnega življenja...“,13 da so bili predlagatelju izrečeni ukrepi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), da je osebnostna ocena pri nasprotni udeleženki ugodnejša, saj je za razliko od predlagatelja stabilnejša, in da nasprotna udeleženka ne bi preprečevala stikov otroka s predlagateljem.

_**Glede odločitve o stikih**_

28. Stiki so določeni glede na realne možnosti in v obsegu, ki zagotavlja, da se bo med otrokom in nasprotno udeleženko lahko znova vzpostavila povezanost in zaupanje, ki mora pripeljati do stikov, ko bo otrok redno prespal pri nasprotni udeleženki in pri njej preživljal del počitnic in praznikov. V nasprotnem primeru bo treba sprejeti drugačno odločitev in pretehtati možnosti o zaupanju otroka materi oziroma tretji osebi.

_**Glede preživninske obveznosti**_

29. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora nasprotna udeleženka plačati preživnino za otroka od vložitve predloga. Višino mesečnih stroškov preživljanja je ugotovilo pravilno, s tem da nasprotna udeleženka teh stroškov v pritožbi opredeljeno ne izpodbija, kakor tudi ne materialnih zmožnosti udeležencev in porazdelitve preživninskega bremena.

30. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče poseglo v pravnomočno odločitev – sodno poravnavo, s katero sta se udeleženca dogovorila, da se otrok dodeli v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, predlagatelj pa se je zavezal plačevati mesečno preživnino. V času vložitve predloga je bil otrok dejansko v varstvu in vzgoji ter oskrbi pri predlagatelju in nasprotna udeleženka ni plačevala preživnine,14 zato je nasprotna udeleženka dolžna plačati preživnino, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

31. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

_**Odločitev o pritožbenih stroških**_

32. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

33. Glede na nedopustna ravnanja predlagatelja in glede na opisane okoliščine konkretnega primera je tudi predlagatelj dolžan nositi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1 S katero sta se udeleženca dogovorila, da se mladoletna A. A., rojena ... 2011 dodeli v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, da nasprotna udeleženka v šolskem letu 2020/2021 otroka ne bo prepisala v drugo osnovno šolo, da je predlagatelj dolžan plačevati mesečno preživnino v višino 275,00 EUR od 1. 6. 2020 dalje, da je nasprotna udeleženka dolžna plačati predlagatelja zaostale preživnine v višini 4.000,00 EUR, da je s tem poravnana preživninska obveznost nasprotne udeleženke za čas od odselitve septembra 2018 do 31. 5. 2020, da se določi prehodni režim stikov za čas od 23. 5. 2020 do 30. 6. 2020 in sicer 23. 5. 2020 in 24. 5. 2020 nasprotna udeleženka ob 9.00 prevzame otroka na naslovu predlagatelja in ga pripelje nazaj ob 19.00, ob torkih in četrtkih popoldan, ko nasprotna udeleženka otroka prevzame v šoli in ga ob 19.00 pripelje nazaj na naslov predlagatelja, vsak vikend od sobote od 9.00 do nedelje 19.00, ko predlagatelj pripelje otroka na dom nasprotne udeleženke, nasprotna udeleženka pa ga po izteku stika pripelje na naslov predlagatelja, v tednu od 25. 6. do 23. 6. 2020 nasprotna udeleženka otroka prevzame na domu predlagatelja ob 13.00 in ga ob 19.00 pripeljala nazaj, od 30. 6. 2020 dalje pa stiki predlagatelja z otrokom potekajo vsak drug vikend, ko predlagatelj po pouku prevzame otroka v šoli in ga v ponedeljek zjutraj pripelje v šolo, v tednu, ko predlagatelj nima vikend stika z otrokom, otroka prevzame ob torkih v šoli in ga v četrtkih zjutraj vrne v šolo, v tednu, ko ima vikend stike, pa prevzame otroka ob sredah v šoli in ga vrne na dom nasprotne udeleženke istega dne ob 19.00, stiki med počitnicami in prazniki potekajo tako, da otrok z očetom preživi prva dva tedna juliju in prva dva tedna v avgustu, morebitne spremembe terminov pa starša dogovorita najkasneje do 15. 5. vsako leto, praznike in medletne počitnice otrok preživi pri vsakem od staršev polovico časa oziroma praznike izmenjaje, eno leto pri enem, drugo leto pri drugem staršu, letošnje leto pa otrok preživi božične praznike pri nasprotni udeleženki, novoletne praznike pa pri predlagatelju. 2 Staršem predlagatelja. 3 Pritožba povzema del SMS sporočil; glej stran 5 pritožbe. 4 Ki je bil postavljen v postopku IV P 23/2019. 5 Glej 8., 17., 19., 22. in 26. tč. sklepa. 6 L. št. 23. 7 Ne gre za neutemeljene očitke sodišča prve stopnje nasprotni udeleženki, kot to navaja pritožba, marveč za prepričljivo ugotovljena dejstva – glej npr. izpovedbo nasprotne udeleženke na l. št. 102 in 103. 8 Glej npr. zapisnik razgovora otroka s sodnico – l. št. 63. 9 L. št. 63 – glej tudi Mnenje razrednika z dne 11. 2. 2022 (l. št. 66) in izvedensko mnenje B. B. v zadevi IV P 23/2019 stran 8, kjer so povzete izjave otroka dane izvedencu; glej tudi pravilna stališča sodišča prve stopnje glede prešolanja otrok, ki jih zagovarjajo klinični psihologi (11. tč. str. 10 sklepa). 10 Glej izpoved nasprotne udeleženke glede (bodoče) ureditve sobe, ki bi jo imel otrok, če bi prespal oziroma bival pri njej (l. št. 106-107) in zapisnik razgovora sodnice z otrokom (l. št. 63). 11 Glej v tem delu predlog CSD – l. št. 23. 12 Glej v tem delu nesprejemljiva stališča predlagatelja iz njegovega zaslišanja l. št. 75 – 77. 13 Izvedensko mnenje B. B. izdelano v postopku IV P 23/2019 - stran 9. 14 Sodišče prve stopnje je pri preživninski obveznosti nasprotne udeleženke upoštevalo, da je za otroka plačala stroške šolskih potrebščin.