Jedro

Izdaja začasne odredbe z istim učinkom, kot ga lahko predlagatelj v izvršbi doseže že z veljavnim izvršilnim naslovom (sodna poravnava), ni potrebna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o določitvi stikov med predlagateljem in njegovim sinom, ter da se v primeru kršitve odredbe o stikih udeleženki za vsako kršitev izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR.

2.Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija predlagatelj zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu ne navaja razlogov za zavrnitev predlagane začasne odredbe, prvostopno sodišče pa se tudi ni opredelilo do listin in poročil pedopsihiatrov ter o neizvedbi dokaza s predlaganimi pričami, zaradi česar je prvostopno sodišče zagrešilo kršitev po 8. točki (pravica do izjave) ter 14. točki in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Da predlagatelj razpolaga z izvršilno sodno poravnavo, pa ne more biti razlog za zavrnitev predlagane začasne odredbe, ker z navedeno sodno poravnavo v izvršilnem postopku ni bil uspešen. Stike med očetom in otrokom je potrebno ponovno urediti in okviru tega postopka je iz razloga, ker mati onemogoča stike očeta z otrokom potrebna izdaja začasne odredbe. Nadalje predlagatelj navaja vrsto dokazov, ki pritrjujejo predlagatelju, da je potrebno stike med očetom in otrokom določiti in urediti in tudi realizirati. To je v korist otroka. Prilaga vrsto dokazov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagani začasni odredbi ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba ni utemeljena.

4. V sporih iz razmerij med starši in otroki lahko sodišče izda začasno odredbo po določbi prvega in tretjega odstavka 411. člena ZPP(1) v zvezi z 272. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)(2). Sodna praksa dopušča izdajo začasnih odredb v navedenih sporih le v izjemnih primerih, ko je zaradi koristi otroka treba izvesti ukrepe za zaščito otroka že pred izdajo končne odločbe, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.

5. Verjetnost terjatve v predmetni zadevi ni pritožbeno sporna. Dejstvo je, kot zatrjuje predlagatelj, da oče s svojim sinom nima stikov, k čemur naj bi prispevala mati otroka z odtujevanjem sina od očeta in kar bo imelo negativne posledice za otrokov osebnostni razvoj. Iz trditvene podlage tako izhaja, da predlagatelj zahteva izdajo začasne odredbe iz razloga, ker mu udeleženka neutemeljeno onemogoča stike z otrokom, kar je v nasprotju s koristmi otroka.

6. Dejstvo je, da predlagatelj razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v mesecu februarju 2013 in v kateri so določeni stiki očeta z otrokom. Navedeni izvršilni naslov predlagatelju zagotavlja, da lahko v izvršilnem postopku uveljavi pravico do stikov z otrokom, s tem pa predlagatelj prepreči, da bi udeleženka še naprej odtujevala otroka od očeta in na ta način negativno vplivala na otrokov razvoj, kar sta tudi odločilna razloga, zaradi katerih je predlagatelj predlagal izdajo začasne odredbe. V tej smeri (tako iz podatkov spisa) tudi že teče izvršilni postopek. Uspešnost oziroma neuspešnost izvršbe pa ne more spremeniti dejstva, da oče otroka razpolaga z izvršilnim naslovom, s katerim lahko doseže ravno to, kar uveljavlja s predlagano začasno odredbo, torej preprečitev odtujevanja otroka od očeta in s tem povezana preprečitev negativnega vpliva na otrokov razvoj. Predlagatelj tako razpolaga z izvršilnim naslovom (sodno poravnavo), s katerim lahko prepreči nastanek nenadomestljive škode zaradi zatrjevanega nedopustnega ravnanja matere otroka. Tako pa ni izkazana obvezna predpostavka po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ (potrebnost odredbe, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode) in zato je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo regulacijske začasne odredbe o določitvi stikov otroka z očetom.

7. Nasprotna, zelo obširna pritožbena izvajanja s sklicevanjem na bistvene kršitve določb postopka, zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter nepravilno uporabo materialnega prava so iz navedenega razloga neutemeljena in odločitve prvostopnega sodišča ne morejo spremeniti, ker predlagatelj že razpolaga z izvršilnim naslovom za uveljavitev stikov očeta z otrokom. Izdaja začasne odredbe z istim učinkom, kot ga lahko predlagatelj v izvršbi doseže že z veljavnim izvršilnim naslovom (sodna poravnava), ni potrebna.

8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP.

9. Predlagatelj s pritožbo ni uspel in zato krije sam svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1) : Med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. Začasne odredbe iz prejšnjih odstavkov se izdajajo po določbah zakona, ki urejajo zavarovanje.

Op. št. (2) : Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.

Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.