Jedro

ZFPPod v 3. tč. 2. odst. 30. čl. izrecno določa, da je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa vloženi predlog za začetek stečaja (in plačani predujem za stroške začetka stečajnega postopka). Iz besedila tega določila ni razvidno, da bi moral biti predlog za začetek stečaja, da bi bil upošteven ugovorni razlog, vložen že pred začetkom postopka izbrisa. Uradna obrazložitev k predlogu ZFPPod (Poročevalec Državnega zbora št. 38/99, str. 35) glede tega ugovornega razloga izrecno omenja možnost vložitve predloga za začetek stečajnega postopka po začetku postopka izbrisa po ZFPPod in s tem razlogom utemeljuje daljši (dvomesečni) ugovorni rok. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča ne more biti pravilno stališče, da bi začetek postopka za izbris po ZFPPod avtomatično preprečeval odločanje o začetku stečajnega postopka.

Dolžniku ne gre odrekati pravnega interesa za sodni postopek, ki mu omogoča, da pred prenehanjem, upoštevaje pravila stečajnega prava, uredi pravna razmerja z upniki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka. Tako je odločilo zato, ker je presodilo, da dolžnik, nad katerim je bil že začet postopek izbrisa po zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), naj ne bi imel pravnega interesa za začetek stečajnega postopka. Poleg tega naj bi, upoštevaje smiselno uporabo ZPP, listispendenca preprečevala hkratno vodenje obeh postopkov.

Proti sklepu se predlagatelj pravočasno pritožuje zaradi "vseh" pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Dolžnik v predlogu za začetek stečajnega postopka zatrjuje, da ima premoženje, da pa je sicer prezadolžen in nelikviden.

Namen postopka izbrisa gospodarskih družb po ZFPPod je doseči prenehanje nedelujočih gospodarskih družb, za katere se domneva, da nimajo premoženja, zaradi česar vodenje stečajnega ali likvidacijskega postopka nima pomena (prim. uvod in obrazložitev predloga ZFPPod, Poročevalec Državnega zbora RS, št. 38/99, str. 26 in 34). Takšen namen jasno sledi iz izbrisnih razlogov (25. čl. ZFPPod) in iz določbe 36. čl. ZFPPod, ki ureja postopek za primer, če se po izbrisu gospodarske družbe najde premoženje. V takem primeru se nad tem premoženjem izpelje (na predlog upnika) postopek likvidacije oziroma stečaja.

ZFPPod v 3. tč. 2. odst. 30. čl. izrecno določa, da je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa vloženi predlog za začetek stečaja (in plačani predujem za stroške začetka stečajnega postopka). Iz besedila tega določila ni razvidno, da bi moral biti predlog za začetek stečaja, da bi bil upošteven ugovorni razlog, vložen že pred začetkom postopka izbrisa. Uradna obrazložitev k predlogu ZFPPod (Poročevalec Državnega zbora št. 38/99, str. 35) glede tega ugovornega razloga izrecno omenja možnost vložitve predloga za začetek stečajnega postopka po začetku postopka izbrisa po ZFPPod in s tem razlogom utemeljuje daljši (dvomesečni) ugovorni rok. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča ne more biti pravilno stališče, da bi začetek postopka za izbris po ZFPPod avtomatično preprečeval odločanje o začetku stečajnega postopka. Že zato tudi ne more biti smiselna uporaba 3. odst. 189. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL. Če bi pravkar omenjeno določbo ZPP uporabili, bi s tem preprečili možnost uveljavljanja ugovornega razloga, ki ga ZFPPod izrecno predvideva (30. čl. ZFPPod), da prepreči izbris gospodarske družbe po uradni dolžnosti v primerih, za katere postopek izbrisa po ZFPPod ni predviden (prim. uvodoma povzeto uradno obrazložitev k predlogu ZFPPod).

Po prepričanju pritožbenega sodišča tudi ne more biti pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru predlagatelj (dolžnik), ki v predlogu za začetek stečaja trdi, da ima premoženje, nima pravnega interesa za začetek stečajnega postopka, ker bo prenehanje družbe dosegel v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti. Dolžniku namreč ne gre odrekati pravnega interesa za sodni postopek, ki mu omogoča, da pred prenehanjem, upoštevaje pravila stečajnega prava, uredi pravna razmerja z upniki.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tako predlog za začetek stečajnega postopka meritorno obravnavati, če bodo seveda za to izpolnjene predpostavke, ki jih določa ZPPSL.

Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).