Jedro

Predlog tožene stranke ni v skladu z namenom določil o krajevni pristojnosti v odškodninskih sporih.

Krajevna pristojnost sodišča se določa glede na zvezo posameznega spora z določenim sodnim okolišem. Ta zveza je v tem, da pravdne stranke prebivajo v določenem okolišu, da se tam nahaja sporni predmet ali je tam prišlo do spornega dogodka, da pred sodiščem že teče kak drug postopek in podobno. V odškodninskih sporih je želel zakonodajalec tožniku olajšati sodno varstvo, zato mu je omogočil, da lahko izbere namesto sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče, ki je zanj ugodnejše, bodisi po območju, na katerem je bilo storjeno škodno dejanje, v primeru smrti ali hude telesne poškodbe pa tudi po območju tožnikovega prebivališča.

Izrek

Predlog za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je bil v prometni nesreči dne 17.4.1991 hudo telesno poškodovan. Zato je v sporu s toženo stranko za plačilo odškodnine, dne 28.9.1992 vložil tožbo pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti, enoti v Lendavi, po zvišanju tožbenega zahtevka pa je bila zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Dne 15.3.2000 je tožena stranka predlagala določitev krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča na Ptuju. Navaja, da se bo dokazni postopek lažje in ceneje izvedel pred stvarno pristojnim sodiščem na Ptuju, kot pred tistim v Murski Soboti, ker se je prometna nesreča zgodila na Ptuju in ker toženci stanujejo v okolici Ptuja ter nimajo sredstev za prevoze v Mursko Soboto. Tožnik se upira prenosu pristojnosti sodišča. Pojasnjuje, da je vložil tožbo pri sodišču, ki je bilo pristojno po 52. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1977, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92), saj gre za odškodninski spor in ima tožnik svoje prebivališče na območju sodišča v Murski Soboti. Dodaja, da so toženci podali predlog za prenos pristojnosti sodišča po odgovorih na tožbo.

Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) vrhovno sodišče lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

V konkretnem primeru ne gre za sporazumni predlog pravdnih strank, temveč za predlog tožene stranke, ki ni v skladu z namenom določil o krajevni pristojnosti. Krajevna pristojnost sodišča se določa glede na zvezo posameznega spora z določenim sodnim okolišem. Ta zveza je v tem, da pravdne stranke prebivajo v določenem okolišu, da se tam nahaja sporni predmet ali je tam prišlo do spornega dogodka, da pred sodiščem že teče kak drug postopek in podobno. V odškodninskih sporih je želel zakonodajalec tožniku olajšati sodno varstvo, zato mu je omogočil, da lahko izbere namesto sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče, ki je zanj ugodnejše: bodisi po območju, na katerem je bilo storjeno škodno dejanje; v primeru smrti ali hude telesne poškodbe pa tudi po območju tožnikovega prebivališča. V konkretnem primeru je tožnik po določilu drugega odstavka 52. člena ZPP izbral krajevno pristojnost sodišča, na katerega območju ima svoje prebivališče, in njegovo izbiro je treba spoštovati. Navedba tožene stranke, da se je nesreča zgodila na Ptuju, ni odločilnega pomena, ker je zakonodajalec prepustil izbiro sodišča tožniku in ker devet let po nesreči ni pričakovati, da bi bil postopek v tem kraju bistveno olajšan.