Jedro

Če se v šestih mesecih od dneva, ko je lastniku zemljišča, potrebnega za graditev avtoceste, vročena pismena ponudba za sklenitev pogodbe za odkup zemljišča oz. nadomestitve nepremičnine z ustrezno drugo nepremičnino, ne doseže sporazum, se lahko uvede postopek za razlastitev.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije št. ... z dne 25.2.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 4.3.1998, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Upravne enote Ljubljana Izpostave M. z dne 30.1.1998 o razlastitvi njegovih zemljišč v korist Republike Slovenije in sicer parc. št. 1423/151, nj. v izmeri 78 m2, parc. št. 1423/152, nj. v izmeri 135 m2 in parc. št. 1423/153 nj. v izmeri 52 m2, vl. št. 1891 k.o. Z.. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in zavrača vse tožbene ugovore o nespoštovanju ponudbenega postopka po Zakonu o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95, dalje: ZUDVGA). Navaja, da je skladu s podatki upravnih spisov ugotovitev, da je pred uvedbo postopka za razlastitev bil tožnik seznanjen s pismeno ponudbo za sklenitev pogodbe za odkup obravnavanih nepremičnin oziroma nadomestitvi z drugimi nepremičninami in poučen o pravicah v postopku za določitev odškodnine in cenitve nepremičnin. Ker kljub razgovorom do sporazuma v roku šestih mesecev ni prišlo, je Družba za avtoceste Republike Slovenije lahko vložila predlog za razlastitev (8. do 13. člen cit. zakona). Splošni interes je ugotovljen z Uredbo o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od M. do Š. in del severne obvoznice od T. do Z.. (Uradni list RS, št. 27/94, dalje: lokacijski načrt). O predlogu za razlastitev je tožnik bil obveščen z dopisom z dne 4.11.1997 skupaj s predlogom. Odločba o razlastitvi je bila izdana 30.1.1998, to je v sedmih dneh po opravljenem naroku, iz česar je razvidno, da je tožnik imel možnost, da bi upravni organ seznanil s svojimi stališči. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in navaja, da je bil predvsem kršen postopek s tem, ker mu v odločilnem času ni bilo zagotovljeno sodelovanje pri pogajanjih. V posledici tega je bila izdana sporna odločba, čeprav mu je bilo sodelovanje onemogočeno iz objektivnih razlogov (smrt matere). Vse to se je zgodilo v času, ko je že kazalo, da bo možno doseči sporazum o odškodnini ali nadomestnem zemljišču. V času, ki ga zakon predvideva za sporazumevanje, tožnik ni prejel konkretnega predloga za plačilo odškodnine oziroma za nadomestno zemljišče, zaradi česar so se pogajanja zavlekla. Ves čas sporazumevanja je bil tudi šikaniran, drugi lastniki nepremičnin pa so bili obravnavani korektno in so tudi prejeli odškodnino ali nadomestna zemljišča v zahtevanem obsegu in primernih rokih. Zadeva se vleče že pet let, zaradi česar določenih zemljišč ne more obdelovati. Še vedno je pripravljen skleniti pravičen sporazum. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

Tožena stranka in Državni pravobranilec na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Neizpodbijana je ugotovitev, da so obravnavana zemljišča z navedenim lokacijskim načrtom predvidena za gradnjo avtoceste in dela severne obvozne ceste. S tem je bil ugotovljen tudi splošni interes, kot to pravilno zaključuje sodišče prve stopnje (16. člen tedaj veljavnega Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89 v zvezi s 53. členom Zakona o stavbnih zemljiščih, Uradni list RS, št. 44/97).

Točno je, da že navedeni ZUDVGA predpisuje predhodni postopek za pridobitev zemljišča kot pogoj za uvedbo postopka za razlastitev. Investitor je namreč po izvršeni parcelaciji zemljišča potrebnega za graditev avtoceste dolžan predlagati lastniku sklenitev pogodbe za odkup zemljišča oziroma nadomestitve nepremičnine z drugo ustrezno nepremičnino, v vrednosti, ki jo oceni sodni cenilec, obenem pa je lastnika dolžan poučiti o vseh njegovih pravicah (1. in 2. odstavek 8. člena). Tožnik zatrjuje, da od investitorja ni prejel konkretnega predloga za plačilo odškodnine oziroma za nadomestno zemljišče. Toda ta trditev predstavlja pritožbeno novoto in že iz tega razloga tega tožnik ne more več uspešno uveljavljati (1. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, dalje: ZUS). Ne glede na to navedeni ugovor tudi nima podlage v poslanih upravnih spisih, iz katerih je razvidno, da je tožnik pismeno ponudbo za sklenitev sporazuma prejel 2.7.1996, nakar so se vodila pogajanja, vendar do sporazuma ni prišlo, kot to ugotavlja že tožena stranka in ta ugotovitev v upravnem sporu ni bila izpodbijana. Če pa se v šestih mesecih od dneva, ko je bila lastniku vročena prva ponudba, z lastnikom ne doseže sporazum o odkupu oziroma nadomestitvi njegove nepremičnine, se uvede postopek za razlastitev (4. odstavek 8. člena cit. zakona). Ugotovitve, da je investitor predlog za razlastitev vložil 27.3.1997, tožnik ne izpodbija, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog za razlastitev bil vložen po pravilno opravljenem predhodnem postopku in po preteku šestih mesecev po vročitvi pismene ponudbe. Tožnik tudi ne izpodbija ugotovitve, da je bil seznanjen s predlogom o razlastitvi, res pa je, da se ustne obravnave dne 23.1.1998 ni udeležil, toda ob izkazanem vabilu, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo ovir za opravo obravnave. V kolikor tožnik z ugovorom, da mu v odločilnem času ni bilo omogočeno sodelovanje zaradi smrti matere, meni, da mu je s tem bilo onemogočeno sodelovanje na ustni obravnavi 23.1.1998, pritožbeno sodišče pripominja, da v primeru, ko stranka iz upravičenih vzrokov zamudi kakšno dejanje v postopku, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje (103. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, dalje: ZUP). Vendar tožnik niti ne zatrjuje, da bi vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in kaj takega tudi po vsebini ne izhaja iz poslanih upravnih spisov, nasprotno v pritožbi zoper odločbo prve stopnje tožnik ničesar ne navaja v zvezi z neudeležbo na ustni obravnavi dne 23.1.1998. Zato tudi sedaj ne more več uspešno uveljavljati tega ugovora. Prav tako ni mogoče upoštevati pavšalnih ugovorov, da so drugi prizadeti lastniki bili obravnavani bolj korektno in da je še vedno pripravljen skleniti pošten sporazum. Kot je že obrazloženo, je tožniku bila dana možnost sklenitve sporazuma, vendar sporazum ni bil dosežen v predpisanem roku, zato je investitor lahko predlagal razlastitev.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (73. člen ZUS).

V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče cit. določbe ZUP smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.