Jedro

Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil izpodbijani sklep vročen tožnikovemu stalnemu skrbniku, tj. centru za socialno delo. To pomeni, da je bil zakoniti zastopnik seznanjen s predmetnim upravnim postopkom in je torej imel možnost ter dolžnost, da bi zoper sporni sklep v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to v tožnikovo korist. Kadar je stranki poslovna sposobnost odvzeta zaradi tožarjenja (kverulantstva), postavljeni skrbnik namreč skrbi in odgovarja za pravilno zaščito njenih resničnih interesov. Zato ima pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru preveri, ali je potrebno in smiselno karkoli ukreniti za varstvo strankinih pravic, in če je, to v njenem imenu tudi storiti.

Glede na navedeno obravnavana vloga, ki jo je tožnik imenoval tožba, ni vloga, ki bi jo sodišče lahko pri odločanju obravnavalo kot tožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi sodišče moralo odločiti. Ker pa je sodišče to vlogo že poslalo toženi stranki v odgovor, je sodišče o navedeni vlogi izjemoma odločilo s sklepom.

Izrek

Ugotovi, se da vloga nima pravnega učinka tožbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem za vložitev tožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1987/2015 z dne 23. 9. 2015. V obrazložitvi je organ navedel, da je ugotovil, da je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost, in da ima postavljenega stalnega skrbnika (Center za socialno delo Domžale – v nadaljevanju CSD Domžale), zaradi česar je CSD Domžale pozval, da odobri prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. CSD Domžale je sporočil, da prošnje ne odobrava. Ker tožnik ne more biti stranka v postopku, je organ na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnikovo prošnjo zavrgel kot nedovoljeno.

2. Tožnik je obravnavano vlogo vložil sam, čeprav za opravljanje dejanj v sodnih postopkih ni pravdno oziroma procesno sposoben.

3. Vloga nima pravnega učinka tožbe.

4. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uporabljajo za tista vprašanja postopka v upravnem sporu, ki v ZUS-1 niso urejena.

5. Iz tožbenih navedb in podatkov spisa izhaja, da je tožnik polnoletna oseba, ki mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, s čimer je izgubil tudi pravdno sposobnost (prvi odstavek 77. člena ZPP).

6. Z 2. točko izreka odločbe Centra za socialno delo Domžale (v nadaljevanju CSD Domžale), št. … z dne 22. 9. 2014, v zvezi z odločbama Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. … z dne 16. 12. 2014 in št. … z dne 12. 5. 2015 pa je bil za tožnikovega stalnega skrbnika imenovan CSD Domžale, ki se v skladu s prvim odstavkom 192. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih šteje za tožnikovega zakonitega zastopnika.

7. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnik pravdno nesposobna oseba, ki torej ne more veljavno opravljati procesnih dejanj v upravnem sporu. Vrhovno sodišče RS je v sklepu I Up 273/2015 z dne 13. 1. 2016 zavzelo stališče, da poimenovanje vloge kot tožbe, ki jo vloži pravdno nesposobna oseba, ne more imeti za posledico obveznosti, da je tako vlogo treba procesno obravnavati. Pojasnilo je še, da je v primeru, če je vprašanje zastopanja pravdno nesposobne osebe ustrezno razrešil že upravni organ (tožena stranka) pred izdajo upravne odločbe z zagotovitvijo zastopanja te stranke po zakonitem zastopniku (47. člen ZUP) - in to vprašanje pravno ni sporno - potem lahko sodišče v upravnem sporu sledi tako urejeni procesni situaciji.

8. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil izpodbijani sklep dne 28. 10. 2015 vročen tožnikovemu stalnemu skrbniku, tj. CSD Domžale, kar izkazuje povratnica v spisu. To pomeni, da je bil tožnikov zakoniti zastopnik seznanjen s predmetnim upravnim postopkom in je torej imel možnost ter dolžnost, da bi zoper sporni sklep v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to v tožnikovo korist. Kadar je stranki poslovna sposobnost odvzeta zaradi tožarjenja (kverulantstva), postavljeni skrbnik namreč skrbi in odgovarja za pravilno zaščito njenih resničnih interesov (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, II Ips 211/1994 z dne 7. 4. 1994). Zato ima pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru preveri, ali je potrebno in smiselno karkoli ukreniti za varstvo strankinih pravic, in če je, to v njenem imenu tudi storiti.

9. Glede na navedeno obravnavana vloga, ki jo je tožnik imenoval tožba, ni vloga, ki bi jo sodišče lahko pri odločanju obravnavalo kot tožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi sodišče moralo odločiti. Ker pa je sodišče to vlogo že poslalo toženi stranki v odgovor (prvi odstavek 189. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), je sodišče o navedeni vlogi izjemoma odločilo s sklepom.

10. Glede na pojasnjene okoliščine obravnavanega primera predlog tožnika za postavitev začasnega zastopnika na drugačno odločitev ne more vplivati.

11. Zaradi navedenega je sodišče ob primerni uporabi tretjega odstavka 128. člena ZPP v povezavi z 78. členom ZPP (prvi odstavek 22. člena ZUS-1) odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.