Jedro

Dejanje postopka, ki pretrga zastaranje, je tudi oprava poizvedb o dejstvih, ki so v relevantni zvezi z odločitvijo o obstoju prekrška, storilčevi odgovornosti ter sankciji za prekršek (poizvedba glede storilčevega vozniškega dovoljenja).

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo PR 2344/2008 z dne 5. 10. 2010 v skrajšanem postopku o prekršku storilca L. V. spoznalo za odgovornega prekrška po d točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) in mu izreklo globo 1.000,00 evrov, 9 kazenskih točk ter prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca. Zoper navedeno sodbo je storilec vložil ugovor, ki ga je sodišče s sodbo PR 2344/2008

z dne 18. 2. 2011 zavrnilo. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo ZS PRp 164/2011 z dne 13. 5. 2011 prav tako zavrnilo storilčevo pritožbo.

2. Vrhovna državna tožilka vlaga zoper pravnomočno sodbo zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi kršitve prvega odstavka 42. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Navaja, da je storilec prekršek storil dne 22. 7. 2008, o obdolžilnem predlogu Policijske postaje Maribor II z dne 30. 7. 2008 pa je sodišče odločilo s sodbo dne 5. 10. 2010, torej po preteku dveh let, odkar je bil prekršek storjen. Pred izdajo sodbe je sodnik dne 1. 4. 2010 opravil poizvedbe o tem, ali ima kršitelj veljavno vozniško dovoljenje, vendar navedenemu zaprosilu ni mogoče pripisati pomena dejanja, ki bi lahko pretrgalo tek zastaranja pregona zaradi prekrška. Po oceni vlagateljice je tako pregon za prekršek zastaral, zato Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi ter postopek ustavi.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Po prvem odstavku 42. člena ZP-1 postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen. Skladno s tretjim odstavkom istega člena zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška (t. i. relativno zastaranje postopka o prekršku). Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za (relativno) zastaranje pregona (t. i. absolutno zastaranje postopka o prekršku).

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je prekrškovni organ Policijska postaja Maribor II pri Okrajnem sodišču v Mariboru dne 5. 8. 2008 vložil obdolžilni predlog zoper storilca L. V., zaradi prekrška z dne 22. 7. 2008. Sodišče je dne 1. 4. 2010 pri Upravni enoti Maribor napravilo poizvedbo o tem, ali ima storilec veljavno vozniško dovoljenje, kakšna je številka dovoljenja ter za katere kategorije ga poseduje in kdaj so mu bile posamezne kategorije vpisane v vozniško dovoljenje. Dne 5. 10. 2010 je sodišče izdalo sodbo v skrajšanem postopku.

6. Glede na navedeni potek postopka, ni mogoče pritrditi navedbam zahteve, da je nastopilo relativno zastaranje pregona za prekršek. Prvo dejanje, ki je tek zastaranja pretrgalo, je bilo opravljeno že 5. 8. 2008, z dnem vložitve obdolžilnega predloga pri sodišču. S tem trenutkom je zastaranje začelo teči znova. Ponovno pa je bilo zastaranje pretrgano dne 1. 4. 2010, ko je sodišče napravilo poizvedbe glede storilčevega vozniškega dovoljenja.

7. Stališče vlagateljice, da tovrstne poizvedbe nimajo značaja dejanja, ki pretrga zastaranje, je zmotno. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da izraza „pregon“ ne kaže razumeti v smislu procesne funkcije pregona, pač pa kot izvedbo postopka o prekršku. Gre za vsa procesna dejanja, ki jih je potrebno izvesti, da lahko organ odloči o obstoju prekrška, storilčevi odgovornosti ter sankciji za prekršek.(1) Dejanje postopka, ki pretrga zastaranje, je zato tudi oprava poizvedb o dejstvih, ki so s takšno odločitvijo v relevantni zvezi.(2) V obravnavanem primeru je tako z dnem oprave poizvedb glede storilčevega vozniškega dovoljenja (torej glede dejstev, ki so odločilna za pravilno odločitev o sankciji za prekršek), zastaranje pričelo teči znova in posledično pregon za prekršek ni zastaral. C.

8. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljene kršitve niso podane, zato jo je, v skladu z določilom

425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1, zavrnilo.

Op. št. (1): Glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča IV Ips 13/2002 z dne 22. 3. 2002. Op. št. (2): Glej tudi sodbi Vrhovnega sodišča IV Ips 44/2009 z dne 24. 9. 2009 in IV Ips 16/2011 z dne 31. 3. 2011.