Jedro

Ne glede na to, da je dolžnik svojo vlogo naslovil “prošnja za stečaj“, višje sodišče ugotavlja, da v vlogah in tudi v pritožbi navaja, da „podjetje ne deluje, ne posluje, je v finančnih težavah in predlaga, da sodišče podjetje zapre“. V vlogi z dne 16.2.2022 pa je celo izjavil, da ne on ne podjetje nista insolventna. Vse to po oceni višjega sodišča bolj kaže na to, da dolžnik želi oziroma (bi moral) izvesti postopek prostovoljne likvidacije v skladu z ZGD-1, ne pa, da se nad njim začne stečajni postopek in da je njegovo „prošnjo za stečaj“ mogoče pripisati nepoznavanju prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik in (smiselno) predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da se pritožuje zoper izpodbijani sklep v delu, „kjer je navedena insolventnost“. Pojasnjuje, da je kot fizična oseba in v tem postopku kot nosilec dejavnosti in direktor dolžnika insolventen, medtem kot družba, A. d. o. o. ne posluje in je v finančnih težavah. Predlaga, naj pri ponovnem odločanju sodišče „upošteva pritožbeni razlog insolventnosti“.

5. V predhodnem stečajnem postopku sodišče odloča o tem, ali obstajajo procesne in materialnopravne predpostavke za začetek (glavnega) stečajnega postopka. Predpostavke za začetek stečajnega postopka so pravna dejstva, ki morajo obstajati, da bi bilo nad določenim dolžnikom dovoljeno začeti stečajni postopek. Za začetek stečajnega postopka mora biti izpolnjena tudi materialnopravna predpostavka, da je dolžnik insolventen (50. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

6. ZFPPIPP olajšuje položaj dolžnika pri vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka na način, da dolžniku ni potrebno utemeljevati svoje insolventnosti in prilagati dokazov o teh okoliščinah (tretji odstavek 232. člena ZFPPIPP). Pri vložitvi predloga za začetek stečaja s strani dolžnika se ta dejanska predpostavka za začetek stečajnega postopka predpostavlja že na podlagi vloženega predloga dolžnika, ki vsebuje identifikacijske podatke o dolžniku in zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek (prvi odstavek 232. člena ZFPPIPP). Insolventnost se v primeru, če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, domneva (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP).

7. Ne glede na to, da je dolžnik svojo vlogo (p.d. 1) naslovil “prošnja za stečaj“, višje sodišče ugotavlja, da v vlogah in tudi v pritožbi navaja, da „podjetje ne deluje, ne posluje, je v finančnih težavah in predlaga, da sodišče podjetje zapre“. V vlogi z dne 16.2.2022 (p.d. 5) pa je celo izjavil, da ne on ne podjetje nista insolventna. Vse to po oceni višjega sodišča bolj kaže na to, da dolžnik želi oziroma (bi moral) izvesti postopek prostovoljne likvidacije v skladu z ZGD-1, ne pa, da se nad njim začne stečajni postopek in da je njegovo „prošnjo za stečaj“ mogoče pripisati nepoznavanju prava.

8. Da bi odpravilo nejasnosti v zvezi z dolžnikovim predlogom, je sodišče prve stopnje dolžnika (med drugim) pozvalo, naj določno pojasni, ali je insolventen (p.d 4). Glede na njegovo izrecno izjavo , da ni insolventen (p.d.5), je utemeljeno zaključilo, da pri dolžniku ni mogoče govoriti o domnevi insolventnosti.

9. Ker se stečajni postopek vodi le, če je pravna oseba insolventna, je sodišče prve stopnje sklenilo, da niso izpolnjeni pogoji za vodenje stečajnega postopka nad dolžnikom po 232. členu ZFPPIPP. Zaradi navedenega je pravilno ob smiselni uporabi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121 člena ZFPPIPP dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo.

10. Dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.