Jedro

Po uveljavljeni sodni praksi obresti, zapadle po pravnomočnosti odločbe, s katero so bile priznane, niso judikatna terjatev, o njihovi višini zato dejansko ni pravnomočno odločeno, kar pomeni, da se nanje določbe 44. člena Zakona o ustavnih sodiščih ne nanaša. Prvostopno sodišče je zato pravilno omejilo tek obresti v skladu s 376. členom OZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v N. odmerilo nadaljnje stroške upnice na 42.556,00 SIT ter odločilo, da se v predmetni zadevi v celoti poplača davek na promet nepremičnin v znesku 33.990,00 SIT in terjatev upnice v znesku 1.470.985,30 SIT. Upnica je dolžna plačati preostanek kupnine v znesku 194.547,20 SIT na račun sodišča, ta preostanek kupnine pa se izroči dolžnici. Ugotovilo je še, da je predmetni izvršilni postopek uspešno končan.

Zoper sklep se pritožuje upnica. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 2.3.2006, št. U-I-300/04-25, saj zakon o ustavnem sodišču izrecno določa, da se zakon ali del zakona, ki ga ustavno sodišče razveljavi, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela veljati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker je bilo v tej zadevi pravnomočno odločeno tudi o teku zamudnih obresti, pri opravi izvršbe določbe 376. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ni mogoče upoštevati. Ker je sodišče nepravilno omejilo terjatev upnice, so nepravilni tudi ostali sklepi sodišča (v zvezi s preostankom kupnine).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe, da se razveljavitve zakona ne uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem razveljavitve, če o njih še ni bilo pravnomočno odločeno, sicer držijo, vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Po uveljavljeni sodni praksi obresti, zapadle po pravnomočnosti odločbe, s katero so bile priznane, niso judikatna terjatev, o njihovi višini zato dejansko ni pravnomočno odločeno, kar pomeni, da se nanje določba 44. člena Zakona o ustavnih sodiščih ne nanaša. Prvostopno sodišče je zato pravilno upoštevalo odločbo ustavnega sodišča in omejilo tek obresti v skladu s 376. členom OZ. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo tudi nobenih drugih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.