Jedro

Ker gre v obravnavanem primeru za razrešitev stanovanjskega spora na podlagi 155. člena stanovanjskega zakona (naprej: SZ), gre za premoženjsko pravni spor. Glede na tako naravo spora in ker njegova vrednost ne presega 80.000 SIT, revizija prve tožene stranke ni dovoljena.

Izrek

Revizija tožene stranke A. B. se zavrže. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov odgovora na revizijo se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka tožeče stranke, da mora drugotožena stranka dodeliti prvi toženi stranki O. B. drugo primerno stanovanje kot nadomestilo za enosobno stanovanje v III. nadstropju desno hiše Komenskega 26 v Ljubljani in da se mora tožena stranka O.B. izseliti iz navedenega stanovanja ter ga izročiti izpraznjenega tožeči stranki.

Na pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je na prvi stopnji zavrnjenima zahtevkoma ugodilo, pri čemer je spremembo sodbe oprla na pravilno uporabo materialnega prava, to je določbo 155. člena stanovanjskega zakona.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo prva tožena stranka O. B. iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da naj se pobijana sodba spremeni. V razlogih navaja, da druga tožena stranka Občina Ljubljana Center kot pravna oseba ne obstaja več, saj obstaja le Mestna občina Ljubljana. Na drugi stopnji pa je bilo tudi materialno pravo zmotno uporabljeno. Ponudeno bi moralo biti namreč konkretno stanovanje, v katero naj se prva toženka preseli. To pa glede na starost toženke in njene fizične ter psihične sposobnosti realno ni misliti, da bi se zanjo lahko našlo drugo primerno stanovanje. Meni, da bi moralo sodišče upoštevati pri odločanju mimo zakonitosti tudi načelo vestnosti in poštenja. Revizijo zaključuje z mnenjem, da je ta dovoljena, ker gre za spor iz zakonito pridobljene pravice, vezane na stanovanjsko pravico.

V odgovoru na revizijo predlaga tožeča stranka, da naj se revizija zavrže. Namreč vrednost spornega predmeta znaša le 30.000 SIT, ne gre pa za spor iz 4. odstavka 382. člena zakona o pravdnem postopku.

Na vročeno revizijo se Državno tožilstvo Republike Slovenije ni izjavilo (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku , nadalje: ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, če so izpolnjene predpostavke iz 382. člena ZPP. Po določilu 2. odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjsko pravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, na izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, če vrednost spornega predmeta ne presega 80.000 SIT (novela zakona o pravdnem postopku, objavljena v Uradnem listu RS, št. 55/92). Po 3. odstavku 382. člena ZPP revizije ni iz enakih razlogov tudi v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve. V tem primeru je bila tožba vložena po uveljavitvi zgoraj navedene novele zakona o pravdnem postopku, v njej navedena vrednost spora pa je bila določena v višini 30.000 SIT. Ker gre v obravnavanem primeru za razrešitev stanovanjskega spora na podlagi 155. člena stanovanjskega zakona (naprej: SZ), gre za premoženjsko pravni spor. Glede na tako naravo spora in ker njegova vrednost ne presega 80.000 SIT, revizija prve tožene stranke ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče moralo zavreči (po določilu 392. člena ZPP).