Jedro

Administrativne in sodne prepovedi se pri ugotavljanju lastnega dohodka glede na določbe ZBPP in določbe ZSV ne morejo upoštevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v revizijah zoper sodbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani, ki so vodene pod opr. št.: I U 1286/200-5 z dne 6. 10. 2010, I U 1382/2010-6 z dne 13. 10. 2010, I U 1383/2010-5 z dne 13. 10. 2010, I U 1384/2010-5 z dne 13. 10. 2010, I U 1385/2010-6 z dne 13. 10. 2010, I U 1386/2010-6 z dne 13. 10. 2010, I U 1387/2010-5 z dne 13. 10. 2010 in I U 1388/2010-7 z dne 13. 10. 2010. Tožena stranka je povzela tožnikove razloge za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki jih je navedel ob podaji prošnje, vpogledala je v spise Upravnega sodišča Republike Slovenije ter iz njih pridobila izpodbijane sodne odločbe z vročilnicami. Pridobila je izjavo o premoženjskem stanju z dne 30. 5. 2010, izvedenski mnenji A.A., dr. med. z dne 17. 11. 2008 in 5. 3. 2010, odločbo Centra za socialno delo z dne 2. 9. 2010 ter obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) z dne 29. 10. 2010, ki jih je predložil tožnik sam.

Opravila je tudi presojo procesne sposobnosti tožnika in ocenila, da tožnik v predmetni zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči lahko sam nastopa in opravlja dejanja v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ugotavlja, da je tožnik prosil za nujno brezplačno pravno pomoč, vendar je presodila, da določba 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Uradni list RS, št. 96/04 s spremembami) organu pristojnemu za odločanje o brezplačni pravni pomoči v ničemer ne preprečujejo, da se tudi v postopku za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči ne opredli do podatkov, ki so mu na voljo v času odločanja, še posebej, če je to potrebno za izpeljavo postopka v smislu prvega odstavka 1. člena ZBPP. Postopek v zvezi z odločanjem o dodelitvi brezplačne pravne pomoči mora biti izpeljan tako, da ne predstavlja dodatne, predvsem pa ne nepotrebne finančne obremenitve za prosilca, ki je že brez tega v težkem finančnem položaju. Z dodelitvijo nujne brezplačne pravne pomoči se namreč na prosilca prenese tveganje, da bo dodeljeno brezplačno pravno pomoč vrnil, v kolikor se bo v naknadni obvezni presoji izpolnjevanja pogojev po ZBPP izkazalo, da mu je bila ta dodeljena neutemeljeno (četrti odstavek 36. člena ZBPP). Tožena stranka pa je razpolagala s podatki, na podlagi katerih je opravila presojo izpolnjevanja pogojev.

Iz obvestila ZPIZ z dne 29. 10. 2010 ter zadnjega sklepa o uskladitvi pokojnin od 1. januarja 2010 je ugotovila, da je tožnik v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje (avgust, september, oktober 2010) imel prejemke iz naslova pokojnine v skupni višini 818,92 EUR mesečno. Mesečni dohodek prosilca tako znaša 818,92 EUR, to pa je znesek, ki presega znesek določen v ZBPP v zvezi z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 3/07) kot cenzus za izpolnjevanje finančnega pogoja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnikov mesečni dohodek tako presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je 459,04 EUR. Zato je tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč kot neutemeljeno zavrnila.

V zvezi s sklicevanjem tožnika na odločbo Centra za socialno delo tožena stranka ugotavlja, da je bila tožniku dodeljena izredna denarna socialna pomoč, ki se v skladu z določbami ZSV lahko dodeli ne glede na izpolnjevanje pogojev za dodelitev denarne socialne pomoči. Glede na to navedene izredne denarne socialne pomoči ni mogoče šteti med tiste prejemke iz naslova denarne socialne pomoči na podlagi določbe drugega odstavka 12. člena ZBPP, pri kateri se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke in smiselno predlaga, naj sodišče njegovi tožbi ugodi. Prosi za dodelitev nujne oziroma posebne brezplačne pravne pomoči, saj bo le s pomočjo odvetnika lahko uresničil pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. Splošno znano je, da je zaradi dolgoletne diskriminacije in splošnega nasilja oblasti brez premoženja, denarja in pravdne sposobnosti, razpolagala le z denarnimi sredstvi v višini 70 % zakonsko določene minimalne plače. Predlaga tudi, naj se naslovno sodišče prostovoljno izloči in naj tožbo dodeli v reševanje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločba tožene stranke, s katero je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Svojo odločitev je oprla na določbo drugega odstavka 13. člena ZBPP.

V obravnavni zadevi je tožnik vložil prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči. Nujna brezplačna pravna pomoč se na podlagi prvega odstavka 36. člena ZBPP dodeli, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok, kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Brezplačna pravna pomoč se prosilcu v takem primeru dodeli ne glede na določbe zakona o pogojih in postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Kakor je pravilno pojasnila tožena stranka pa je potrebno pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izkazati naknadno in v primeru, da le ti niso izpolnjeni, se uporabijo določbe zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Pravilno je stališče tožene stranke, da se tudi v postopku za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči lahko opredeli do podatkov, ki so ji v času odločanja na voljo. Tožena stranka je zato v obravnavanem primeru, ker je razpolagala s podatki o tožnikovem finančnem stanju, postopala pravilno, ko je odločala, ali tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po določbi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lasten dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27. a, 27. b, 27. c, 27. č, 28., 28. a, 30. in prvega odstavka 30. a člena ZSV. Tožena stranka je v postopku pravilno ugotovila, da tožnik prejema mesečno pokojnino v višini 818,92 EUR. Pravilno je tudi ugotovila, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV, 229,52 EUR, dvakratnik torej 459,04 EUR. Zato je pravilno uporabila določbo 13. člena ZBPP, ko je odločila, da se tožniku brezplačna pravna pomoč na podlagi te odločbe ne odobri.

Tožnik ne ugovarja ugotovitvi tožene stranke, da mu je odmerjena pokojnina v višini 818,92 EUR, zmotno pa meni, da bi morala tožena stranka upoštevati dejstvo, da dejansko prejema manjši dohodek, kar pomeni, da bi morala upoštevati administrativne prepovedi pri odločanju o njegovi prošnji. Administrativne in sodne prepovedi se namreč pri ugotavljanju lastnega dohodka glede na določbe ZBPP in določbe ZSV ne morejo upoštevati.

Tožnik je v tožbi tudi predlagal, naj se sodišče izloči samo in tožbo odstopi v reševanje Državnemu zboru Republike Slovenije. Izločitev sodišča Zakon o pravdnem postopku, ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporablja, ne pozna. Poleg tega po veljavni zakonodaji Republike Slovenije drugega stvarno pristojnega sodišča za reševanje upravnih sporov s področja brezplačne pravne pomoči ni. Zato tudi ni podlage v zakonu, da bi se zadevo lahko odstopila v reševanje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Tožnik je v tožbi predlagal, naj se mu dodeli nujna oziroma izredna brezplačna pravna pomoč. Sodišče ni pristojno odločati o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, za rešitev te njegove prošnje je pristojen organ za brezplačno pravno pomoč, ki je v sporni zadevi z odločbo opr. št. Bpp 241/2010 z dne 17. 1. 2011 o njegovi prošnji že odločal in jo zavrnil.