Up-85/94

15.7.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe pritožnika "E. R." - I. R. iz L. v., ki ga zastopa A. R., odvetnik v M. na seji senata dne 15. julija 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba pritožnika "E. R." - I. R. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 464/94 z dne 7.7.1994 v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Žalcu št. P 582/9 z dne 31.3.1994 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v pravdni zadevi zaradi plačila odškodnine zavrnilo pritožbo pritožnika zoper sklep prvostopnega sodišča, izdan v postopku za izdajo začasne odredbe. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, po katerem naj bi se toženki prepovedalo kakršnokoli pošiljanje pisanj, v katerih se omenja ime pritožnika z namenom škodovati njegovi firmi.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev ustavnih pravic po 22. in 23. členu Ustave. Meni, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbami Zakona o izvršilnem postopku tako v zvezi s pogoji za izdajo začasne odredbe kot tudi v zvezi z njeno vsebino. Navaja da je vložil tožbo za povračilo škode, zaradi izgube posla v Zvezni republiki Nemčiji. Škodo naj bi mu bilo povzročilo pisanje toženke. Kršitev pritožnikovih pravic naj bi bila v tem, da sta sodišči izpodbijana sklepa sprejeli ob neenakem varstvu pravic pravdnih strank. Pritožnik meni, da bi sodišče lahko toženki prepovedalo pisanje in da takšna prepoved ne bi posegla v njeno ustavno pravico svobode izražanja. Po njegovem mnenju bi le taka prepoved lahko preprečila nastanek nove škode v zvezi z njegovim poslovanjem in osebnim ugledom.

B.

3.Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne preverja dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt. Ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4.Pritožnik ne utemeljuje, zakaj naj bi mu bili z izpodbijanima sklepoma sodišč prekršeni pravici iz 22. in 23. člena Ustave.

Smiselno zatrjuje le napačno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava. Zatrjevane nepravilnosti pa same po sebi, tudi če bi jih bilo Višje sodišče res zagrešilo, ne pomenijo tudi kršitve zatrjevanih ustavnih pravic. Zatrjevani kršitvi ustavnih pravic bi bili v obravnavanem primeru podani, če bi bila izpodbijana odločitev sprejeta v postopku, v katerem pritožnik ne bi mogel uveljavljati pravice do poštenega sojenja, oziroma če bi sodišči z izpodbijanima sklepoma razsodili napak in drugače, kot sicer odločajo v podobnih ali enakih zadevah, česar pa pritožnik niti ne zatrjuje. Ne gre torej za presojo, ali je izpodbijana odločitev pravilna oziroma zakonita v smislu instančne presoje. Zgolj nezadovoljnost stranke z izidom sodnega postopka pa ni argument za kršitev njene ustavne pravice in ne upravičuje ustavne pritožbe.

5.Ker z izpodbijanim sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam - Lukić in sodnika mag. Matevž Krivic in Franc Testen.

Predsednica senata:

dr. Dragica Wedam - Lukić