Jedro

Ker je predlagatelj svoj predlog za posredovanje podatkov utemeljeval s Kolektivnim dogovorom, ki nima narave zakona, temveč gre za kolektivno pogodbo, posredovanje zahtevanih podatkov na tej podlagi ni utemeljeno.

ZSPJS v prvem odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V šestem odstavku tega člena pa je določeno, da so ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Vendar pa navedena zakonska določila sindikatu v kolektivnem delovnem sporu ne podeljujejo upravičenja za pridobitev zahtevanih podatkov. Predlagatelj ne more v kolektivnem delovnem sporu zahtevati dostopa do informacij javnega značaja. Za to je predpisan drug postopek in pristojen drug organ (in v zvezi s pravnimi sredstvi drugo sodišče).

Ker predlagatelj pred kolektivnim delovnim sporom v vloženi zahtevi za posredovanje podatkov z dne 19. 6. 2024 od nasprotnega udeleženca sploh ni zahteval števila vseh zaposlenih pri nasprotnem udeležencu, slednji v tem delu ni dal povoda za vložitev predloga, zato mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti stroške tudi glede tega dela predloga.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelj je v roku 8 dni nasprotnemu udeležencu dolžan plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 746,64 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog, da je nasprotni udeleženec predlagatelju dolžan posredovati razčlenjeni poimenski seznam 200 najvišjih obračunanih bruto plač pri nasprotnem udeležencu za mesec april 2024 po plačnih postavkah, brez dodatka za delovno dobo, z navedbo enote, službe in oddelka ter šifre delovnega mesta (I. točka izreka). Odločilo je še, da je predlagatelj dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v višini 2.094,84 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Predlagatelj se pritožuje zoper sodbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe tako, da se predlogu ugodi v celoti oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da pravno podlago za posredovanje zahtevanih podatkov primarno predstavlja 48. člen ZSTSPJS, na podlagi katerega so zahtevani podatki javni in dostopni javnosti, njihov način sporočanja pa ureja Kolektivni dogovor. Ker so zahtevani podatki javni, bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je 203. člen ZDR-1 dovolj določen, da sam zase predstavlja zadostno podlago za posredovanje zahtevanih podatkov, zato ni dolžan utemeljevati, zakaj potrebuje te podatke za opravljanje sindikalne dejavnosti. Poleg tega je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so njegove navedbe glede nujnosti zahtevanih podatkov splošne. Ker sodišče v zvezi s tem sploh ni izvajalo dokazov (zavrnilo je dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika predlagatelja), je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopa. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških postopka. Ker je nasprotni udeleženec z nepravočasno izpolnitvijo dela predloga prišel v zamudo, pomeni, da je dal povod za vložitev predloga, zato mu je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške postopka, ki se nanašajo na predlog v delu, ki ga je nasprotni udeleženec izpolnil po vložitvi predloga (glede števila zaposlenih pri nasprotnem udeležencu). Priglaša stroške postopka.

3.Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo predlog predlagatelja, da mu nasprotni udeleženec posreduje osebne podatke (razčlenjen poimenski seznam 200 najvišje obračunanih bruto plač za mesec april 2024). Drugi odstavek 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) med drugim določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Ker je predlagatelj svoj predlog za posredovanje podatkov utemeljeval s Kolektivnim dogovorom, ki nima narave zakona, temveč gre za kolektivno pogodbo, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da posredovanje zahtevanih podatkov na tej podlagi ni utemeljeno.

6.Predlagatelj se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), češ da ta določa pravno podlago za posredovanje zahtevanih podatkov. Določba 48. člena ZSTSPJS, na katero se sklicuje predlagatelj, v obravnavani zadevi nikakor ne pride v poštev. Vtoževano obdobje za posredovanje osebnih podatkov se namreč nanaša na čas pred uveljavitvijo ZSTSPJS, ki se uporablja od 1. 1. 2025 dalje, zato je treba pri presoji utemeljenosti predloga upoštevati prej veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Ta v prvem odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V šestem odstavku tega člena pa je določeno, da so ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

7.Drži torej kar navaja predlagatelj v pritožbi, da so plače v javnem sektorju javne. Vendar pa navedena zakonska določila sindikatu v kolektivnem delovnem sporu ne podeljujejo upravičenja za pridobitev zahtevanih podatkov. Določajo le, da se ti posredujejo ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju, pristojnemu organu lokalne skupnosti in Agenciji za javnopravne evidence in storitve (drugi do četrti odstavek 38. člena ZSPJS) ter da so ti podatki javnosti dostopni po postopku, ki ga ureja ZDIJZ (šesti odstavek 38. člena ZSPJS). Ta določa zavezance (med katere sodi tudi javni zavod) ter ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja (tudi sindikatu), pristojnost za pritožbeno odločanje ima informacijski pooblaščenec, zoper odločitev katerega je možen upravni spor. Predlagatelj torej ne more v kolektivnem delovnem sporu zahtevati dostopa do informacij javnega značaja. Za to je predpisan drug postopek in pristojen drug organ (in v zvezi s pravnimi sredstvi drugo sodišče).

8.Delovno sodišče je v kolektivnem delovnem sporu pristojno odločati o pristojnostih sindikata v zvezi z delovnimi razmerji (6. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1). Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 203. členu določa, da mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev, ter da mora sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ta določba glede na že omenjeni drugi odstavek 6. člena ZVOP-2 ni dovolj določna, da bi že sama zase predstavljala zadostno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov. Predlog bi bil na tej podlagi lahko utemeljen le, če bi v skladu z načelom obdelave najmanjšega obsega podatkov (točka c prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe) predlagatelj podal konkretizirane navedbe, iz katerih bi izhajalo, zakaj podatke nujno potrebuje za opravljanje določene sindikalne dejavnosti, česar pa ni storil.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so predlagateljeve navedbe glede potrebnosti zahtevanih podatkov povsem splošne, saj iz njih ne izhaja, kako bi poimenski seznam 200 najvišjih obračunanih bruto plač za mesec april 2024 (od 4000 zaposlenih) pripomogel, da bi predlagatelj lahko preveril uresničevanje sklenjenih pogodb, omogočil zaščito interesov njegovih članov in opravil celostno analizo strukture plačne mase in njene distribucije. Skladno z 203. členom ZDR‑1 in upoštevaje že omenjeno načelo obdelave najmanjšega obsega osebnih podatkov bi moral predlagatelj konkretno utemeljiti, zakaj to potrebuje pri opravljanju sindikalne dejavnosti, česar pa ni storil. Zato je neutemeljeno tudi pritožbeno uveljavljanje kršitev pravil pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo zakonitega zastopnika predlagatelja v zvezi s potrebnostjo zahtevanih podatkov. Pomanjkljive trditvene podlage namreč ni mogoče nadomestiti z izvedbo dokazov (prvi odstavek 7. člena in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

10.Neutemeljena je tudi pritožba zoper odločitev o stroških postopka. Predlagatelj je predlog za posredovanje podatkov o številu vseh zaposlenih delavcev pri nasprotnemu udeležencu umaknil takoj po tem, ko je nasprotni udeleženec z vložitvijo odgovora na predlog izpolnil ta del predloga. Skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP bi bil predlagatelj lahko upravičen do povračila stroškov v zvezi s tem delom predloga. Vendar pa ima pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP izjemo, in sicer če toženec oziroma nasprotni udeleženec ni dal povoda za tožbo oziroma predlog (157. člen ZPP). Presoja sodišča o tem, ali je nasprotni udeleženec dal povod za predlog ali ne, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Tudi če bi bil nasprotni udeleženec v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, to samo po sebi še ne pomeni nujno, da je potrebna sodna intervencija. Presoja se, ali je na podlagi ravnanj nasprotnega udeleženca pred kolektivnim delovnim sporom predlagatelj lahko sklepal, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njegovih pravnih interesov. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ker predlagatelj pred kolektivnim delovnim sporom v vloženi zahtevi za posredovanje podatkov z dne 19. 6. 2024 od nasprotnega udeleženca sploh ni zahteval števila vseh zaposlenih pri nasprotnem udeležencu, slednji v tem delu ni dal povoda za vložitev predloga, zato mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti stroške tudi glede tega dela predloga.

11.Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12.Predlagatelj krije sam stroške pritožbe, ker z njo ni uspel, hkrati pa je dolžan plačati nasprotnemu udeležencu stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da je prvostopenjsko sodišče spor ovrednotilo z 800 točkami. Glede na Odvetniško tarifo pripada nasprotnemu udeležencu povračilo 1.000 točk za odgovor na pritožbo in 20 točk za materialne stroške, kar glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 746,64 EUR.

-------------------------------

1Kolektivni dogovor z dne ..., Ur. l. RS, št. ...

2Osebni podatki so ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

3Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

Zveza: