Jedro

Najemna pogodba za poslovne prostore, v katerih tožena stranka opravlja gospodarsko dejavnost, se nanaša na medsebojna gospodarska razmerja med pravdnima strankama. Spor o tem je gospodarski spor.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se vzdrži v veljavi sodna odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore. Toženki je naložilo, da poslovne prostore izprazni in jih preda tožeči stranki. Ugotovilo je, da je bila najemna pogodbe sklenjena za nedoločen čas in da ima tožeča stranka kot pravna naslednica najemodajalca pravico pogodbo odpovedati brez navedbe razlogov. S potekom odpovednega roka pa mora toženka poslovne prostore izprazniti.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke proti tej sodbi. Ni sprejelo pritožbenega ugovora, da tožeča stranka nima pravnega interesa za odpoved pogodbe.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja pri svojem stališču, da tožeča stranka nima pravnega interesa za odpoved najemne pogodbe. To utemeljuje z navedbo, da bo lokal denacionaliziran in da eden od treh upravičencev soglaša z nadaljevanjem najemne pogodbe. Predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi in izpraznitveni nalog razveljavi in tožbo zavrže. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Obravnavani spor se nanaša na odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore, v katerih toženka opravlja gospodarsko dejavnost. Glede na tako namembnost najetih poslovnih prostorov se izpodbijana najemna pogodba nanaša na medsebojna gospodarska razmerja med pravdnima strankama. Za take spore se po določbi 51. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 27/90) uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih (489.a člen ZPP).

Po 6. členu zakona o spremembah zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 20/90) v zvezi s 497. členom osnovnega besedila ni dovoljena revizija v gospodarskih sporih, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 45.000,00 dinarjev. Tožeča stranka je v skladu z drugim odstavkom 186. člena ZPP navedla v tožbi vrednost spora 8.100,00 din. Tožba je bila vložena dne 28.6.1991, ko je veljala novela zakona o pravdnem postopku Uradni list SFRJ št. 20/90, ki je kot mejno vrednost za dovoljenost revizije določila 45.000,00 din. Vrednost spora v obravnavani zadevi ne dosega tega zneska. Zato revizija ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).