Jedro

Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki nima položaja samostojnega procesnega subjekta. To velja tako za upravitelja, ki opravlja pristojnosti in naloge v stečajnem postopku, kot tudi za razrešenega upravitelja. Kot (bivši) organ postopka upravitelj nima in ne more pridobiti več ali drugačne pravice, kot bi jih imel, če bi še vedno opravljal naloge upravitelja.

Če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja (in na podlagi mnenja upniškega odbora, če je le-ta oblikovan) odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom.

Procesna predpostavka za vodenje postopka ni podana, kadar je premoženje v stečajni masi neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka.

Izrek

I. Pritožba M. N. se zavrže. II. Pritožba upnika M d.d. se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovore upnikov S. d.d., M. d.d. in M. N. štelo za umaknjene.

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila upnik M d.d. in (bivši stečajni upravitelj) M. N.. Oba vlagata pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa. M. N. predlaga tudi, da sodišče postopek prekine in pred ustavnim sodiščem začne postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 125. člena in 379. člena ZFPPIPP.

3. Pritožba M. N. ni dovoljena, pritožba upnika M. d.d. pa ni utemeljena O pritožbi M. N.:

4. M. N. – v tem postopku razrešeni stečajni upravitelj – je zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom z dne 15.10.2012 vložil pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje štelo (in obravnavalo) kot ugovor zoper navedeni sklep. Pritožniku je priznalo aktivno legitimacijo za vložitev ugovora z obrazložitvijo, da ima v tem stečajnem postopku terjatev (iz naslova nagrade in stroškov), ki bi se plačala kot strošek postopka, zaradi česar pravila glede prijave in priznanja terjatve ne veljajo. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da pravni interes M. N. (ki naj bi bil v tem, da pride do poplačila nagrade in stroškov) predstavlja upravičen interes, mu je priznalo tudi pravni interes za vložitev ugovora.

5. Ne da bi se višje sodišče spuščalo v presojo pravilnosti stališča sodišča prve stopnje, po katerem ima tudi razrešeni upravitelju status upnika (ker ima terjatev iz naslova nagrade in stroškov), višje sodišče opozarja, da je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, ki nima položaja samostojnega procesnega subjekta. To velja tako za upravitelja, ki opravlja pristojnosti in naloge v stečajnem postopku, kot tudi za razrešenega upravitelja. Kot (bivši) organ postopka upravitelj nima in ne more pridobiti več ali drugačne pravice, kot bi jih imel, če bi še vedno opravljal naloge upravitelja. Stečajni upravitelj ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). To velja tudi za bivšega stečajnega upravitelja.

6. Pritožbo proti sklepu, izdanem v glavnem postopku, je po splošnem pravilu iz prvega odstavka 126. čelna ZFPPIPP upravičen vložiti tisti, ki ima položaj stranke v glavnem postopku zaradi insolventnosti. S tem, ko zakon določeni osebi prizna položaj stranke v postopku, ji podeli upravičenje opravljati procesna dejanja (med drugim vlagati predloge in pravna sredstva). Navedeno pomeni, da lahko položaj stranke določeni osebi prizna (podeli) le zakon, ne pa sodišče na podlagi lastne presoje, ali ima določena oseba „pravni interes“ za vložitev pravnega sredstva. Tudi sicer pa ni mogoče pritrditi stališču izpodbijanega sklepa, da pritožnikov interes (ki je v tem, da bi dobil plačilo nagrade in stroškov) pomeni njegov pravni interes, ki opravičuje njegovo procesno legitimacijo za vložitev pravnega sredstva zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovorih upnikov zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve. Gre namreč izključno za ekonomski in ne pravni interes razrešenega upravitelja, ki pa sam zase ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

7. Ker torej razrešeni upravitelj nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča, je višje sodišče pritožbo pritožnika kot nedovoljeno zavrglo (352. člen v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ne da bi se posebej spuščalo v presojo pritožbenih navedb. Ne glede na navedeno pa pritožniku odgovarja tudi v delu, v katerem predlaga prekinitev tega postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 125. člena in 379. člena ZFPPIPP: sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije poleg zakona vezan tudi na ustavo (125. člen Ustave in prvi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih; Ur. l. RS št. 19/94). V skladu s 156. členom Ustave in prvim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS št. 15/94 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) mora sodišče – v kolikor pri odločanju meni – da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti protiustaven, prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek pred Ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti. Sodišče se bo torej postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. V kolikor sodišče pri tej vrednostni oceni takšnega neskladja ne zazna, mora zakonsko normo uporabiti, četudi se posameznik v vlogah ali pravnih sredstvih sklicuje na njeno protiustavnost. Višje sodišče pri tovrstni presoji zakonskih določb, na katere je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje, ni videlo nasprotja med določili zakona in s pritožbo uveljavljenimi ustavnimi določili, zaradi česar zahtevi pritožnika ni sledilo.

O pritožbi upnika M. d.d.:

8. Upnik meni, da predmetnega stečajnega postopka ni mogoče zaključiti, ker ni podana procesna predpostavka za sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, saj ni bilo pridobljeno mnenje upniškega odbora (prim. prvi odstavek 378. člena ZFPPIPP). Kot izhaja iz podatkov v spisu, upniški odbor v tem postopku ni bil oblikovan, ker za njegovo oblikovanje ni glasovalo dovolj upnikov. Zaradi tega je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18.1.2013 sklenilo, da se upniški odbor ne oblikuje. Zoper ta del sklepa pritožba ni bila vložena, zato je sklep o neoblikovanju upniškega odbora postal pravnomočen.

9. Stališču pritožnika, da stečajnega postopka ni mogoče zaključiti, ker ni bilo pridobljeno mnenje upniškega odbora, ni mogoče pritrditi, saj bi to pomenilo, da v primeru, ko upniški odbor ni oblikovan, nikoli ni mogoče zaključiti stečajnega postopka brez razdelitve upnikom. Tak namen iz določbe 378. člena ZFPPIPP, ki določa pogoje za končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, ne izhaja niti posredno. Pri tem pa drugi odstavek 77. člena ZFPPIPP jasno določa, da se procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih v stečajnem postopku opravlja upniški odbor, v stečajnem postopku ne izvajajo v obdobju od začetka stečajnega postopka do dne, ko so imenovani ali izvoljeni člani upniškega odbora na podlagi zahteve upnikov za oblikovanje upniškega odbora. V obravnavani zadevi to pomeni, da se ne uporablja določilo prvega odstavka 378. člena ZFPPIPP, da sodišče o predlogu za končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom odloči na podlagi mnenja upniškega odbora.

10. Za odločitev tudi ne more biti relevanten pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje odločitve o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom ni oprlo na določbo 378. člena ZFPPIPP, pač pa na nedefinirano določilo ZFPPIPP. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da v tem stečajnem postopku ni stečajne mase (prav tako pa tudi ne sredstev za vodenje postopkov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju). Če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja (in na podlagi mnenja upniškega odbora, če je le-ta oblikovan) odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom (prvi odstavek 378. člena ZFPPIPP). Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna, ne glede na to, da v izpodbijanem sklepu ni oprta neposredno na določilo 378. člena ZFPPIPP.

11. Stečajni postopek se vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da v skladu s pravili postopka dosežejo poplačilo svojih terjatev. Procesna predpostavka za vodenje postopka ni podana, kadar je premoženje v stečajni masi neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. V konkretnem primeru edino premoženje predstavljajo terjatve na podlagi vloženih izpodbojnih tožb, vendar sodnih postopkov ni mogoče voditi, ker sredstev za vodenje postopkov ni. V taki situaciji je edino možen zaključek stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, kot je to sklenilo tudi sodišče prve stopnje.

12. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem navaja, da so bili v konkretnem primeru stroški uveljavitve pravic stečajnega dolžnika ocenjeni previsoko. Predvsem je zgrešeno stališče pritožnika, da ni bilo potrebe za založitev sredstev za plačilo sodnih taks, ker je bilo plačilo sodnih taks odloženo. Odložitev plačila sodnih taks ne pomeni, da sodnih taks ne bo potrebno (nikoli) plačati. Pomeni zgolj to, da jih ni potrebno plačati takoj, pač pa šele, ko bo nastopil s sklepom sodišča določen rok, do katerega je bilo plačilo odloženo. Tudi sicer pa iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče od upnikov ni zahtevalo založitve stroškov iz naslova sodnih taks za vložene tožbe, zaradi česar so pritožbena razpravljanja glede sodnih taks za odločitev nerelevantna.

13. Povsem isto velja za pritožbene očitke, da ni jasno, zakaj bi morali upniki v naprej kriti stroške izpodbojnih tožb. Na te očitke je sodišče prve stopnje argumentirano in obširno odgovorilo, zaradi česar se višje sodišče na razloge izpodbijanega sklepa v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Ob tem zgolj ponovno poudarja, da kot stranka v izpodbojnih pravdah nastopa stečajni dolžnik (in ne upniki). To pomeni, da v primeru neuspešnega izida pravd stroški nastanejo stečajnemu dolžniku, medtem ko za upnike ne nastanejo nobene obveznosti. Ob dejstvu, da sredstva za pokrivanje nujnih stroškov niso bila založena, bi to pomenilo, da bi bilo potrebno v primeru neuspešnega pravdanja stroške nasprotne stranke plačati iz stečajne mase (ki je v konkretnem primeru ni). Pritožnik ne pojasni, kako naj bi se ob dejstvu, da stečajne mase ni, stroški za uveljavitev pravic stečajnega dolžnika pa niso bili založeni, po njegovem mnenju nadaljevali postopki za uveljavitev pravic stečajnega dolžnika. V kolikor je upravitelj neupravičeno vlagal izpodbojne tožbe (in to več izpodbojnih tožb namesto ene v primerih, ko se na strani toženih strank pojavljajo ene in iste osebe), je lahko podana njegova odškodninska odgovornost, ne more pa to biti razlog, da upnikom ne bi bilo potrebno založiti sredstev za uveljavitev pravic stečajnega dolžnika.

14. Glede pritožbenega opozorila, da sklep o plačilu predujma za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika upniku ni bil vročen, pač pa je bil objavljen zgolj na portalu AJPES, višje sodišče pojasnjuje, da drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP določa, da se v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja vročajo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. ZFPPIPP ne določa, da je potrebno sklep o založitvi predujma za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju vročati. Skladno z navedenim se šteje, da je bil pritožnik s sklepom seznanjena z dnem objave sklepa na spletnih straneh AJPES, kar pa tudi sicer izrecno priznava.

15. Upnik s pritožbenimi razlogi torej ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).