Jedro

Verodostojne listine, na podlagi katere upnik zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, pač pa jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve (peti odstavek 41. člena ZIZ). Šele v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi (bodisi glede obstoja bodisi glede višine terjatve) mora upnik kot tožnik v pravdnem postopku verodostojno listino, na katero se sklicuje, v podkrepitev svojih navedb tudi predložiti, če želi v postopku uspeti (212. člen ZPP).

Ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe natančno zatrjevala in s predloženimi listinami dokazala svojo izpolnitev obveznosti po obeh pravnih podlagah, se toženka ni odzvala, čeprav je trditveno in dokazno breme zatrjevanja napak tožničine izpolnitve prešlo nanjo. V tej fazi postopka bi morala konkretno in natančno navesti, kakšne napake je imela tožničina izpolnitev in kakšne so pomanjkljivosti izdanih računov. Tega ni storila, niti se ni odzvala na vabilo na narok za glavno obravnavo in s tem je smiselno priznala, da so trditve tožnice resnične (214. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v višini 285,58 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 28852/2016 z dne 29. 3. 2016 (v nadaljevanju: sklep o izvršbi) obdržalo v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka sklepa (I. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v roku 15 dni plača njene pravdne stroške v višini 723,46 EUR, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka do dne plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži v plačilo njene pravdne stroške.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka zahteva plačilo 6.911,91 EUR za opravljeno storitev dobave in dostave gradbenega materiala toženi stranki po neporavnanih računih št. 284-15, z dne 30. 11. 2015 in št. 6-16, z dne 28. 1. 2016. Postopek se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, po ugovoru tožene stranke (takrat dolžnika) zoper sklep o izvršbi pa nadaljeval po pravilih pravdnega postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da toženi stranki ni uspelo dokazati pomanjkljivosti tožničine dokumentacije glede dejanske izvedbe zatrjevanih storitev ter na podlagi nadaljnjih neizpodbijanih navedb iz dopolnitve tožbe, sklep o izvršbi obdržalo v veljavi.

6. Tožena stranka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne bi smelo obravnavati, ker mu tožeča stranka kot upnik ni priložila popolnih računov. Okoliščina, da tožeča stranka predlogu za izvršbo ni predložila tudi dobavnice in prevoznice, iz katerih izhajajo zatrjevane terjatve, ni pomembna. Še več, verodostojne listine, na podlagi katere upnik zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, pač pa jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve (peti odstavek 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Šele v primeru dolžnikovega ugovora na sklep o izvršbi (bodisi glede obstoja bodisi glede višine terjatve) mora upnik kot tožnik v pravdnem postopku verodostojno listino, na katero se sklicuje, v podkrepitev svojih navedb tudi predložiti, če želi v postopku uspeti (212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7. Pravna podlaga izdanih računov sta prevozna (določbe 666. člena do 703. člena Obligacijskega zakonika,OZ) in prodajna pogodba (določbe 435. člena do 506. člena OZ).

8. S prevozno pogodbo se prevoznik zavezuje, da bo prepeljal na določen kraj kakšno osebo ali kakšno stvar, potnik oziroma pošiljatelj pa, da mu bo za to dal določeno plačilo (666. člen OZ).

9. S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.

10. Iz trditvene podlage tožnice je mogoče ugotoviti, da je svoje obveznosti (prevoz in izročitev stvari) iz obeh pogodb izpolnila, toženka na drugi strani svoje obveznosti (plačilo) ni izpolnila, česar niti ne zatrjuje. Tožena stranka je zelo pavšalno ugovarjala trditvam tožnice, da je le-ta svojo obveznost pravilno izpolnila.

11. Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine podala oznako svojega zahtevka, iz katere izhaja, da zahtevani znesek temelji na neporavnanih računih št. 284-15 z dne 30.11.2015 (z dnem zapadlosti 15.12.2015) v višini 2.299,70 EUR in št. 6-16 z dne 28. 1. 2016 (z dnem zapadlosti 12. 2. 2016) v višini 4.612,21 EUR, s čimer je izpolnila formalne zahteve, nato pa v dopolnitvi tožbe z dne 6. 7. 2016 (l. št. 17 sodnega spisa) zelo podrobno in natančno pojasnila, katere storitve in blago je toženi stranki obračunala ter za vsako izmed njih predložila dobavnice in prevoznice, podpisane s strani predstavnika tožene stranke (priloge spisa A6-A12). S tem je zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, da je svojo obveznost iz obeh pogodb izpolnila.

12. Nasprotno tožena stranka v svojem ugovoru (l. št. 8 sodnega spisa) ni uspela podati konkretnih pomanjkljivosti v izdanih računih tožnice (očitala ji je „napake“, ki jih ni natančno opredelila) in navedla je le, da je zaradi teh napak zadržala njihovo plačilo. Ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe natančno zatrjevala in s predloženimi listinami (izpolnjene dobavnice in prevoznice) dokazala svojo izpolnitev obveznosti po obeh pravnih podlagah, se toženka ni odzvala, čeprav je trditveno in dokazno breme zatrjevanja napak tožničine izpolnitve prešlo nanjo. V tej fazi postopka bi morala konkretno in natančno navesti, kakšne napake je imela tožničina izpolnitev in kakšne so pomanjkljivosti izdanih računov. Tega ni storila, niti se ni odzvala na vabilo na narok za glavno obravnavo in s tem je smiselno priznala, da so trditve tožnice resnične (214. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.

13. Pritožbeno uveljavljanje ugovora neizpolnjene pogodbe, ker naj bi med strankama obstajal dogovor, da tožena stranka ni bila dolžna plačati opravljene izpolnitve tožeče stranke, dokler slednja ne bo izpolnila svoje, je novo zatrjevano dejstvo, ki ga sodišče druge stopnje ob obravnavi pritožbe ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). V podlago sodbe je namreč mogoče vključiti zgolj tista dejstva in dokaze, ki sta jih stranki navedli in predložili do prvega naroka za glavno obravnavo, kasnejše pa le, če jih brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku za glavno obravnavo (286. člena ZPP), česar pa tožena stranka v pritožbi ni zatrjevala. Ker tožena stranka trditev o neizpolnjeni pogodbi ni postavila že v postopku pred sodiščem prve stopnje, je z njimi prepozna. Glede na navedeno je na drugi strani pravočasna predložitev dobavnic in prevoznic tožeče stranke. Pritožnica zmotno meni, da jih je tožnica predložila šele na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer ne bi bilo prepozno), saj jih je priložila dopolnitvi tožbe z dne 7. 7. 2016, ki jo je toženka skupaj s prilogami prejela 11. 10. 2016. 14. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Izrek o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 500 odvetniških točk (tar. št. 21 v zvezi s tar. št. 18 Odvetniške tarife - OT) in materialne izdatke v višini 10 odvetniških točk (11. člen OT), kar ob upoštevanju višine vrednosti odvetniške točke 0,4590 EUR (13. člen OT) ter 22% DDV znaša 285,58 EUR. Priznane stroške je tožena stranka dolžna poravnati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (313. člen ZPP v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika - OZ).