Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov pristojnih organov toženca, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, zaradi neopravičenih izostankov z dela po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo.

Sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Nezaslišanje izvedenca ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, prav tako pa zaradi te opustitve ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Tožnikove navedbe, da je bil bolan in je zato izostal z dela, pri čemer pa izostanka ni mogel opravičiti z zdravniškim spričevalom, čeprav je bil pri zdravniku, kaže na to, da je z dela izostal neopravičeno.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov generalnega direktorja toženke z dne 3.9.1991 in njenega delavskega sveta z dne 26.10.1991, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenih izostankov z dela zaporedoma pet delovnih dni. Pritožbo tožnika zoper odločbo sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlagal, naj sodišče reviziji ugodi in razveljavi odločbi sodišča druge in prve stopnje. V obrazložitvi je opisal potek bolezni, navedel pa je tudi, da nižji sodišči nista odločili na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, saj nista zaslišali ustreznega izvedenca, ki bi z gotovostjo ugotovil, da v času, ko naj bi z dela neopravičeno izostal, za delo ni bil zmožen. Zaradi tega je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, bistveno pa so bila kršena tudi določila pravdnega postopka.

Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

ZDSS v 73. členu določa pogoje za vložitev revizije zoper odločbe, ki so postale pravnomočne do uveljavitve tega zakona. Če je revizija vložena po prvem odstavku tega člena, v obravnavanem primeru zaradi prenehanja delovnega razmerja, preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

ZPP v 385. člena določa, da se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Glede na to sodišče ni upoštevalo navedb revizije, ki se nanašajo na zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Po določilih 395. člena ZPP revizijsko sodišče spremeni ali razveljavi izpodbijano sodbo, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ta revizijski razlog ni podan, če gre za neopravičen izostanek z dela po 6. točki prvega odstavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih, ko delavec izostanka z dela ne more opravičiti. Če gre za bolezen, ga lahko opraviči le z zdravniškim spričevalom. Dokazni postopek je glede vprašanja tožnikove zdravstvene sposobnosti za opravljanje dela po 1.7.1991 pokazal, da je bil tožnik v tem obdobju sposoben za delo. Obe nižji sodišči sta tudi prepričljivo utemeljili, zakaj ni bilo potrebno zaslišati izvedenca zaradi ugotovitve, ali je tožnik z dela izostal opravičeno. Zato je treba ugotoviti, da materialno pravo na podlagi izvedenih dokazov ni bilo zmotno uporabljeno.

Bistveno kršitev določb pravdnega postopka utemeljuje revizija z dejstvom, da izvedenec ni bil zaslišan. Katere so bistvene kršitve pravdnega postopka, določa ZPP v drugem odstavku 354. člena. Ugotoviti je treba, da ni podana nobena izmed kršitev postopka, ki so tam navedene, zato revizija ni utemeljena niti iz tega revizijskega razloga.

Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je na podlagi določil 393. člena zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).