Jedro

Idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe je enak razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe. Izračun razmerja terja pravilna uporaba materialnega prava.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da na stavbi z ID znakom X-1427, ki stoji na parceli št. 630/1, k. o. X, na naslovu A., obstoji etažna lastnina (I. točka izreka); da je parcela št. 630/1, k. o. X, pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe (II. točka izreka); da ima stavba tudi splošni skupni del z ID znakom X-1427-3 (III. točka izreka); da idealni deleži solastnine na vseh splošnih skupnih delih stavbe v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe znašajo: za del z ID znakom X-1427-1 1189/3129-in, za del z ID znakom X-1427-2 pa 1940/3129-in (IV. točka izreka); da ima stavba posamezna dela stavbe: ID znak X-1427-1, pri katerem obstoji lastninska pravica v korist predlagateljev (do 1/6 v korist 3. in 4. predlagatelja ter do 1/3 v korist 1. in 2. predlagatelja), in ID znak X-1427-2, pri katerem obstoji lastninska pravica v korist nasprotnih udeležencev (vsakega do 1/2) (V. točka izreka); vzdržalo v veljavi nepravo stvarno služnost z ID 000, vknjiženo pri parceli št. 630/1, k. o. X (VI. točka izreka) in napovedalo izvedbo zemljiškoknjižnih vpisov po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne listine z ID 001, z učinkom od dne 7. 4. 2025 (VII. točka izreka).

2.Zoper IV. in VII. točko tega sklepa se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujejo predlagatelji. Menijo, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati odločbe brez naroka oziroma bi jih moralo opozoriti, da namerava to storiti. Če bi vedeli, da naroka ne bo izvedlo, bi vlogo pisno dopolnili, sicer pa na naroku. Po njihovi oceni je solastniški delež na splošnih skupnih delih stavbe sporen, zato bi sodišče prve stopnje moralo opraviti glavno obravnavo. Ker je ni, je storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), dejansko stanje pa je ostalo zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Neto tlorisne površine niso takšne, kot jih navaja sodišče prve stopnje, zato bi moralo postaviti geodeta. Nasprotna udeleženca sta namreč nelegalno, s črno gradnjo stavbo dozidala. Sodišču prve stopnje očitajo tudi nasprotje med odločitvijo in listinami v spisu, in sicer s sklepom Občinskega sodišča v Ljubljani z dne 30. 8. 1977 in pogodbo o prodaji nepremičnine z dne 24. 6. 2022, iz katerih izhaja, da so kupili polovico stavbe (oziroma zanje njihovi pravni predniki). Zato bi moral njihov idealni delež kot delež nasprotnih udeležencev skupaj znašati 50 %. Posledično je po njihovi oceni nezakonit tudi zemljiškoknjižni vpis. Predlagajo spremembo izpodbijanega sklepa, podredno pa njegovo razveljavitev.

3.Nasprotna udeleženca sta odgovorila na pritožbo predlagateljev in predlagala njeno zavrnitev. Zahtevala sta tudi povračilo stroškov odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predlagatelji v pritožbi prvič nasprotujejo ugotovljeni površini obeh stanovanj. Predlogu so namreč priložili elaborat pooblaščenega geodeta B. B. in trdili, da ima stanovanje z ID znakom X-1427-1, ki pripada predlagateljem, površino 118,9 m2, stanovanje z ID znakom X-1427-2, ki pripada nasprotnima udeležencema, pa 194,0 m2. Tem trditvam nasprotna udeleženca nista nasprotovala. Glede na to, da med udeleženci postopka spora o površini obeh posameznih delov ni bilo, sodišče prve stopnje te ni smelo tega ugotavljati z izvedbo dokazov (listinami, zaslišanji, postavitvijo geodeta, ...).1 Zato tudi očitanega nasprotja med dokazi in ugotovitvami ni moglo zagrešiti. Prav tako ni bilo dolžno opraviti naroka, saj tega opravi le, če je to po njegovem mnenju smotrno,2 ali predlagatelje obveščati o tem, da ga ne bo opravilo.

6.Sodišče prve stopnje je tako neprerekani površini obeh posameznih delov le povzelo in ju preračunalo v idealni solastniški delež, kot mu nalaga šesti odstavek 23. člena ZVEtL-1. Ta določa, da je idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe enak razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe. Izračun razmerja terja pravilna uporaba materialnega prava, na katero mora sodišče prve stopnje (kot tudi pritožbeno sodišče) paziti po uradni dolžnosti, in ne spada med dejstva, glede katerih bi veljalo pravilo o (ne)prerekanosti. Primerjava površin pa prinese rezultat, kot ga je izračunalo sodišče prve stopnje.3

7.Dejansko stanje je sodišče prve stopnje prav ugotovilo, nanj pa materialno pravo uporabilo prav. Uveljavljenih kršitev in kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni zaznalo (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 ter 42. členom ZNP-1). Zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 ter 42. členom ZNP-1).

8.ZVEtL-1 nima posebnih določb o stroških, ki nastanejo udeležencem postopka z zastopanjem, zato se uporabljajo določbe ZNP-1. Ta v 1. odstavku 40. člena določa, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, ki niso nastopili.

-------------------------------

1Prvi odstavek 214. člena ZPP, ki se po določbi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in določbi 3. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju ZVEtL-1) smiselno in subsidiarno uporablja.

2Kot določa prvi odstavek 29. člena ZVEtL-1.

3Po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1 pa lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo še v pravdi oziroma v drugih postopkih (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).