Jedro

Ker pritožba ne navaja, v katerih primerih sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, ji ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da ji je tožena stranka dolžna plačati jubilejno nagrado v znesku 449,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2005 dalje do plačila, v roku osmih dni od vročitve sodbe ter ji povrniti odmerjene stroške postopka, prav tako v osmih dneh.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da se revizija ne dopusti.

Zoper sklep, da se revizija ne dopusti, se pritožuje tožena stranka in navaja, da so zaključki sodišča napačni in da je sodišče pri svoji odločitvi bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku. Temeljno pravno vprašanje namreč je, ali je tožeča stranka glede na pozitivno pravo upravičena do plačila jubilejne nagrade tako za skupno delovno dobo, kot tudi delovno dobo, doseženo pri istem delodajalcu. Čas se namreč prekriva in tožeča stranka bi imela pravico do dvakratnega varstva iste pravice od istega delodajalca. Gre torej za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločilo, obstaja pa tudi samo ena, pa še ta ne identična, odločitev sodišča druge stopnje. Zato predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo.

Pritožba je bila v skladu z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) in 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

Iz zakonskega besedila ne izhaja, da se z določbo 32. člena ZDSS-1 uvaja možnost splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje. Pritožba je dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu. Pritožba ne navaja (ker pač še sploh ni bilo odločeno), v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma za neenotnost v praksi sodišča druge stopnje. Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa VDSS odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, pritožbi tožene stranke ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, zato je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.