Jedro

Glede na ugovorno navedbo da je večji količini dobavljenega blaga od dogovorjene tožena stranka kasneje telefonično ugovarjala, je pritožbena trditev, da je to blago grajala takoj po dobavi nedovoljena pritožbena novota.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljna zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. I Ig 946/95 z dne 17.5.1995 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki (prvi odstavek izreka sklepa) in odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške (drugi odstavek). Tako je ravnalo zato, ker je prišlo do zaključka, da je bila med prevdnima strankama sklenjena prodajna pogodba, na podlagi katere je tožena stranka kot nov zastopnik družbe C. od tožeče stranke kot prvotnega zastopnika družbe C. odkupila vse blago, ki je ob prekinitvi pogodbe (s C.) tožeči stranki ostalo na zalogi, tega blaga pa tožena stranka ni plačala.

Proti sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpobijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka v celoti izpolnila svojo obveznost. Glede na navedbo tožene stranke na glavni obravnavi dne 26.1.1997, da je večji količini dobavljenega blaga od dogovorjene in vzorcem, ki jih je prevzela od tožeče stranke kasneje telefonično ugovarjala, je pravilno odločilo, da mora tožena stranka, ker je zamudila v ZORu določene jamčevalne roke, plačati blago, ki ji ga je tožeča stranka dobavila. Zato je pritožbeno ponavljanje, da je bilo toženi stranki dobavljenega več blaga in po višji ceni, kot je bilo to dogovorjeno ter da ji je bilo dobavljeno tudi vzorčno blago, ki ni bilo primerno za nadaljnjo prodajo, neutemeljeno, pritožbena trditev, da je to blago tožena stranka takoj po dobavi grajala, pa nedovoljena pritožbena novota. Po določilu 1. odst. 496.a čl. ZPP je dovoljeno v pritožbenem postopku v gospodarskih sporih navajati nova dejstva le pod pogojem, da jih pritožnik ni mogel brez svoje krivde navesti že do konca glavne obravnave, tega pa tožena stranka niti ne zatrjuje niti ne dokazuje.

Glede na navedeno zatrjevano sporočilo tožene stranke tožeči, da ima celotno blago na razpolago in da ga lahko prevzame, ne more imeti pravnih učinkov.

Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan. Ker tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe (2. odst. 365. čl. ZPP) ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev določil pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP ali nepravilne uporabe materialnega prava, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP).