Jedro

Do pravnoodločilnih ugotovitev, ki so navedene v razlogih izpodbijane sodbe, je sodišče prišlo na podlagi dokazne ocene vseh izvedenih dokazov (8. člen ZPP). S sklicevanjem na v prodajni pogodbi navedeno približno izmero zemljišča tožena stranka tako dokazno oceno izpodbija, kar pa v revizijskem postopku ni dovoljeno. Izrecno pa navaja v reviziji tudi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP zato, ker je "izrek sodbe v nasprotju z določbo kupne pogodbe, da znaša površina prodane nepremičnine parc. št. 276/3 približno 274 m2 ". Ta kršitev določb ZPP pa ni podana. Za bistveno kršitev določb ZPP iz 13. točke 2. odstavka 354. člena gre v zvezi z listinami in njihovo vsebino le takrat, kadar obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami. Vsebina listine - prodajne pogodbe - pa je v razlogih izpodbijane sodbe (in sodbe sodišča prve stopnje) korektno povzeta, saj je dejstvo, da je v prodajni pogodbi tudi zapis o približni izmeri prodane nepremičnine, kar nekajkrat navedeno.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, da pripada tožeči stranki v last in posest tisti del parcele št. 276/3, ki leži pred in za parcelo št. 276/4 in sicer pred parcelo 276/4 do pločnika, za parcelo 276/4, gledano v smeri magistralne ceste, pa do K. meje. Toženi stranki je zato naložilo, da mora v roku 8 dni dopustiti in naročiti geodetsko parcelacijo parcele št. 276/3, po pravnomočnosti parcelacije pa v nadaljnjih 8 dneh izdati listino, na podlagi katere se bo na novo nastala parcela odpisala od vl. št. 34 in se pripisala k vl. št. 976 iste k.o., kjer je vknjižena lastninska pravica tožnika. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 116.850 SIT.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožena stranka in v njej uveljavljala revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Izrek sodbe je v nasprotju z določbo kupne pogodbe, da znaša površina prodane nepremičnine parc. št. 276/3 približno 274 m2. Zemljišča pred in za garažami sodišče ne bi smelo upoštevati. Tudi matematični izračun pokaže, da bi tožeči stranki lahko pripadlo le 272 m2. Vse to pomeni, da je izrek sodbe v nasprotju s približno površino zemljišča, ki je navedena v kupni pogodbi z dne 11.5.1990. Nasprotje pa obstaja tudi med izrekom sodbe in odločbo o odmeri davka na dediščine in darila z dne 4.12.1990 in oporoko z dne 7.6.1990. Tudi razlogi sodbe so v nasprotju z listinami, ki so bile sodišču predložene. To je imelo za posledico, da je tožnik pridobil 100 m2 zemljišča preveč, poleg tega pa še star vodnjak, ki stoji na tem zemljišču. Reviziji naj se zato ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje, ki naj bo ponovnem sojenju odloča v spremenjenem senatu.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Iz ugotovitev nižjih sodišč, ki jih tožena stranka z revizijo ne more izpodbiti, nanje pa je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP) izhaja, da je bila predmet prodaje celotna nepremičnina parc. št. 276/4, tedaj tudi obe garaži, ki stojita na tej nepremičnini, ki sta del gospodarskega poslopja s katerim se stikata. Da sta bili predmet prodaje tudi obe garaži, izhaja po ugotovitvah nižjih sodišč tudi iz toženčeve izpovedbe. Kaj obsega nepremičnina parc. št. 276/4, ki je bila predmet prodaje, pa je bilo, kot je navedeno v razlogih sodbe sodišča druge stopnje, med strankama na obravnavi dne 19.8.1992 tudi nesporno ugotovljeno. Z revizijskim sklicevanjem na oporoko prodajalke, ki je bila zapisana po sklenjeni prodajni pogodbi, tožena stranka tako izpodbija ugotovitev, da sta bili predmet prodaje tudi garaži, kar pomeni, da ne izpodbija le dokazne ocene sodišča (kar v revizijskem postopku ni dovoljeno) ampak tudi lastno izpovedbo (za katero pa ne trdi, da je v razlogih izpodbijane sodbe nekorektno povzeta) in na obravnavi dne 19.8.1992 sprejeto nesporno ugotovitev.

Ob upoštevanju ugotovitve, da je bila predmet prodaje celotna nepremičnina parc. št. 276/4 (s celotnim objektom na tej nepremičnini, tedaj tudi obema garažama), pa je materialnopravno pravilna odločitev nižjih sodišč, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti utemeljen. Del nepremičnine parc. št. 276/3, ki je bil tudi predmet prodaje, je namreč tako v prodajni pogodbi, kot tudi v kasneje sklenjenem dednem dogovoru jasno opisan in povsem določno opredeljen s posameznimi točkami v naravi. S pravilno materialnopravno presojo dela prodajne pogodbe (in kasneje sklenjenega dednega dogovora), ki se nanaša na v naravi jasno opredeljen del nepremičnine parc. št. 276/3, sodišči prve in druge stopnje utemeljeno nista sledili trditvam tožene stranke, da je potrebno tožeči stranki prisoditi le tisto izmero (274 m2), ki je v prodajni pogodbi (ne pa tudi dednem dogovoru, ki je bil kasneje sklenjen med pravdnima strankama) navedena le približno. Kako in zakaj je prišlo v prodajni pogodbi le do navedbe približne izmere, pa je bilo toženi stranki v sodbah sodišč prve in druge stopnje tudi že pojasnjeno.

Do pravnoodločilnih ugotovitev, ki so navedene v razlogih izpodbijane sodbe, je sodišče prišlo na podlagi dokazne ocene vseh izvedenih dokazov (8. člen ZPP). S sklicevanjem na v prodajni pogodbi navedeno približno izmero zemljišča tožena stranka tako dokazno oceno izpodbija, kar pa v revizijskem postopku ni dovoljeno. Izrecno pa navaja v reviziji tudi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP zato, ker je "izrek sodbe v nasprotju z določbo kupne pogodbe, da znaša površina prodane nepremičnine parc. št. 276/3 približno 274 m2 ". Ta kršitev določb ZPP pa ni podana. Za bistveno kršitev določb ZPP iz 13. točke 2. odstavka 354. člena gre v zvezi z listinami in njihovo vsebino le takrat, kadar obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami. Vsebina listine - prodajne pogodbe - pa je v razlogih izpodbijane sodbe (in sodbe sodišča prve stopnje) korektno povzeta, saj je dejstvo, da je v prodajni pogodbi tudi zapis o približni izmeri prodane nepremičnine, kar nekajkrat navedeno.

Iz navedenih razlogov v reviziji uveljavljeni revizijski razlog ni podan. Ker niso podani niti revizijski razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).