Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker so bila grajana relativno enostavna gradbena dela, se od upravnika tudi ni pričakovalo, da bi pred plačilom obveznosti za ugotavljanje napak angažiral sodnega izvedenca ali posebnega strokovnjaka in s tem povzročil nesorazmerno visoke stroške etažnim lastnikom. Ker ostali etažni lastniki oziroma nadzorni odbor ob prevzemu in pregledu del takšnih napak niso uveljavljali, tožnica pa jih sama ni zaznala, je morala opraviti plačilo izvajalcu. Neskrbnega ravnanja ali ravnanja v nasprotju z interesi etažnih lastnikov ji ob opisanem ni mogoče očitati.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da mora tožnici plačati 195,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2018 (I. točka izreka) in 681,17 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je še, da toženka sama krije svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).
2. Zoper takšno sodbo toženka vlaga laično pritožbo. Smiselno je razbrati, da se pritožuje zaradi kršitve pravil pravdnega postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kot bistveno navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni sledilo njenemu dokaznemu predlogu za opravo ogleda na kraju samem in postavitev sodnega izvedenca gradbene stroke. Ker izvedenca ni imenovalo sodišče, ga je angažirala toženka sama. Iz priloženega izvedenskega mnenja izhajajo ugotovitve o stanju pred garažo pred štirimi leti. Če bi sodišče vpogledalo v priloženo izvedensko mnenje, bi bilo sporno razmerje rešeno. Sklicuje se na vse vložene pripravljalne vloge in v spis vložene dokazne listine. Glede prepisa zvočnega posnetka s 17. 3. 2021 še navaja, da se je odgovore slabo slišalo ter so odgovori priče A. A. laž.
3. Na vročeno pritožbo tožnica ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožnica od toženke zahteva plačilo 195,17 EUR, kar predstavlja del stroškov za sanacijo dvorišča pred stavbo, ki jih je bila kot upravnica stavbe dolžna plačati za etažne lastnike stavbe, torej tudi za toženko.
6. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ne presega 2.000 EUR, gre torej za spor majhne vrednosti, v katerem se uporabljajo posebna pravila 30. poglavja ZPP, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbenemu sodišču, razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (2. odstavek 458. člena ZPP).
7. Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tožnica kot upravnica ni bila izvajalka gradbenih del, zato toženka proti njej ne more uveljavljati jamčevalnih zahtevkov v smislu 633. do 640. člena Obligacijskega zakonika (OZ) iz naslova nestrokovno opravljenega dela (napak) po podjemni pogodbi. Tožnica je toženko zastopala kot upravnica. Za odločitev o zadevi je zato bistvena zgolj presoja skrbnosti ravnanja tožnice pri zastopanju interesov etažnih lastnikov.
8. Ob primopredaji (sanacije dvorišča pred stavbo) so po ugotovitvah sodišča prve stopnje dela pregledali predstavniki etažnih lastnikov, tožnice in izvajalca. Predstavniki etažnih lastnikov so opazili da je nasuta različna barva peska in napako grajali, niso pa grajali, da je podlaga neutrjena in da je nasutega preveč peska. Toženka je o domnevnih napakah (predebelo nasut pesek na neutrjeno podlago, ki se meša med seboj) z dopisom opozorila tožnico. Predstavnik tožnice, priča A. A., se je na dopis toženke odzval in preveril stanje terena po večjem dežju ter lukenj in luž ni opazil. Tožnica je odgovorila na dopis toženke ter se z zadevo še dalje ukvarjala, vendar očitanih napak ni ugotovila. Pritožbeno sodišče je zaradi (v 6. točki obrazložitve predstavljenih) posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti vezano na takšne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.
9. Opisano ravnanje tožnice kot upravnice večstanovanjske stavbe, ki mora pri svojem delovanju upoštevati interese etažnih lastnikov, tudi po prepričanju višjega sodišča zadosti standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka (2. odstavek 6. člena OZ). Predstavniki etažnih lastnikov (nadzorni odbor), ki so sodelovali pri prevzemu del, zatrjevanih napak pri upravniku ali izvajalcu del niso grajali. Na individualno pritožbo posamezne etažne lastnice (toženke) pa je upravnica (tožnica) odgovorila in preverila stanje v naravi ter napak ni odkrila. Ker so bila grajana relativno enostavna gradbena dela, se od upravnika tudi ni pričakovalo, da bi pred plačilom obveznosti za ugotavljanje napak angažiral sodnega izvedenca ali posebnega strokovnjaka in s tem povzročil nesorazmerno visoke stroške etažnim lastnikom. Ker ostali etažni lastniki oziroma nadzorni odbor ob prevzemu in pregledu del takšnih napak niso uveljavljali, tožnica pa jih sama ni zaznala, je morala opraviti plačilo izvajalcu. Neskrbnega ravnanja ali ravnanja v nasprotju z interesi etažnih lastnikov ji ob opisanem ni mogoče očitati.
10. V tem pravdnem postopku torej ni bistveno, ali so bila dela na dvorišču pred garažo toženke izvedena pravilno in strokovno (torej presoja skrbnosti ravnanja izvajalca del), ampak je odločilna presoja skrbnosti ravnanja tožnice kot upravnice. Zato ni bilo potrebe, da bi sodišče prve stopnje imenovalo sodnega izvedenca gradbene stroke, ki bi ugotavljal skladnost sanacije dvorišča s pravili stroke, prav tako bi bil nepotreben ogled na kraju samem. Četudi bi bilo sedaj s sodnim izvedencem (ali ogledom) naknadno ugotovljeno, da nasutje peska ni bilo ustrezno, to na presojo skrbnosti ravnanja tožnice kot upravnice (ob upoštevanju zgoraj navedenih dejanskih zaključkov) v bistvenem ne vpliva.
11. Pravilno je bilo tudi ravnanje sodišče prve stopnje, ko pri svoji odločitvi ni upoštevalo toženkine pripravljalne vloge z 8. 9. 2021 in priloženega izvedenskega mnenja. V sporu majhne vrednosti zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopka veljajo posebna pravila. Dejstev in dokazov, ki jih tožena stranka ne navede v odgovoru na tožbo ali prvi pripravljalni vlogi, se skladno s 453. členom ZPP ne sme upoštevati, četudi bi bila resnična, tehtna ali podrobno obrazložena.1
12. Toženka v pritožbi graja tudi prepis zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo s 17. 3. 2021. Konkretizirano ne izpodbija morebitnih nepravilnosti pri prepisu, ampak le posplošeno zatrjuje, da se je odgovore slabo slišalo ter so odgovori priče A. A. neresnični. Glede na opisano o kakšni od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP ni mogoče govoriti. Neskladen prepis zvočnega posnetka bi lahko predstavljal relativno kršitev določb pravdnega postopka. V skladu z določbo 1. odstavka 458. člena ZPP pa se sme sodba, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti, izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavljani pritožbeni razlog v postopku v sporih majhne vrednosti torej ni dopusten. Tudi v delu, kjer toženka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (neresnični odgovori priče), gre za nedopusten pritožbeni razlog.
13. Pritožba torej ni utemeljena. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka, pa tudi drugih ne, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).
1 V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožena stranka navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), lahko vloži še pripravljalno vlogo v kateri le odgovori na navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi (2. in 4. odstavek 452. člena ZPP).