- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 259/94
ECLI:SI:VSLJ:1994:III.CP.259.94 Civilni oddelek
Povzetek
- Določitev vrednosti stvari v izvršilnem postopkuAli je mogoče dolžniku naložiti plačilo v tuji valuti, če stvari niso najdene pri dolžniku?
- Ugotavljanje vrednosti računalniške opremeKako se ugotovi vrednost računalniške opreme, ki je predmet izvršbe, in kdo nosi stroške cenitve?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če stvari niso najdene pri dolžniku, ni mogoče določiti na predlog upnika v nasprotju z monetarnimi predpisi, da mora dolžnik v določenem roku izplačati v tuji valuti navedeno vrednost stvari, temveč je potrebno oceniti njihovo vrednost v domači valuti, kakršna je bila v trenutku dospelosti za njihovo izročitev.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
S sklepom o izvršbi z dne 6.1.1994, ki je pravnomočen, je prvo sodišče dovolilo predlagano izvršbo z odvzemom v izvršilnem naslovu določno naštetih stvari (računalnika in drugih predmetov) in izročitvijo upniku. Ker stvari niso bile najdene pri dolžniku, je prvo sodišče na predlog upnika z izpodbijanim sklepom z dne 20.4.1994 naložilo dolžniku, da mora plačati upniku tolarsko protivrednost 3.000 DEM po prodajnem tečaju LB d.d. Ljubljana na dan plačila ter povrniti nadaljnje izvršilne stroške 9.127,00 SIT.
Proti sklepu z dne 20.4.1994 se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve vrednosti računalniške opreme, ki ni večja kot 1.000 DEM. Vrednost računalniške opreme bo potrebno ugotoviti v posebnem postopku, zaradi česar dolžnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev upnikovega zahtevka.
Pritožba je utemeljena.
Če stvari, ki morajo biti na podlagi izvršilnega naslova izročene upniku, niso najdene ne pri dolžniku ne pri komu drugemu, oceni sodišče na upnikov predlog njihovo vrednost in s sklepom določi, da mu mora dolžnik v določenem roku izplačati to vrednost (prvi odstavek 214. člena Zakona o izvršilnem postopku, v nadaljnjem besedilu ZIP, Ur.l. SFRJ št. 20/78 do 27/90). Prenagljena je bila zato odločitev prvega sodišča, ki je na predlog upnika odločilo, da znaša vrednost računalniške opreme 3.000 DEM oziroma tolarsko protivrednost tega zneska. Za določitev vrednosti računalnika in druge opreme v tuji valuti v obravnavanem primeru niti ni podlage, ker v skladu z monetarnimi predpisi sodišča v načelu lahko prisojajo denarne zneske le v domači valuti. Potrebno bo opraviti cenitev stvari po vrednosti v trenutku dospelosti za njihovo izročitev, tako da bo prvo sodišče predvsem odločilo, ali naj to oceni izvedenec, tako kot to predlaga dolžnik in kdo je v tem primeru dolžan trpeti stroške cenitve, podobno kot pri ocenitvah na podlagi določila 80. člena ZIP. Podani so torej s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi, zaradi česar je moralo drugostopno sodišče napadeni sklep razveljaviti in vrniti zadevo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka, 380. člena ZPP).