Jedro

V primeru insolventnosti, in celo v primeru, ko se ta le zgolj domneva, ker poslovni subjekt ne plačuje svojih zapadlih dolgov, je poseg v lastniška in upravljalska upravičenja dolžnika ustavnopravno dopusten. Dejanske možnosti upnikov finančnih terjatev, da se aktivno vključijo v postopke finančnega prestrukturiranja pri dolžniku, bi bile neučinkovite brez hkratne dopustitve, da ti upniki iz utemeljenih razlogov pridobijo tudi možnost za vodenje poslov dolžnika v smislu 221.i člena ZFPPIPP.

Sistemska omejitev poslovanja in nadzor dolžnika, vključno z možnostjo prenosa pooblastil za vodenje poslov, upnikom, ki izkažejo, da so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 % finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika (prvi odstavek 221.j člena ZFPPIPP), omogoča hitro in učinkovito ukrepanje, pri čemer je poslovanje dolžnika tako pod nadzorom upravitelja kot sodišča. Zato navedena ureditev tudi v primeru še ne ugotovljene dolžnikove insolventnosti ni pretirana oz. nesorazmerna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika A., d. o. o. z dne 1. 3. 2022 za preklic prenosa pooblastil za vodenje poslov na predlagatelja.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka iz 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Ustave RS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma, da postopek prekine zaradi presoje neustavnosti določila 221.i člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, pred Ustavnim sodiščem RS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4. 3. 2021 na podlagi 221.i člena ZFPPIPP pooblastilo predlagatelja - upnika DUTB za vodenje poslov dolžnika, zoper katerega je v teku postopek upniške prisilne poravnave - UPP. Upnik A. d.o.o., ki je večinski delničar dolžnika, je vložil predlog za preklic prenosa pooblastila za vodenje poslov, ki ga je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo. Pojasnilo je, da je ZFPPIPP v 10. odstavku 221.i člena omejil možnosti za prenehanje upravičenja pooblastila za vodenje poslov le na situacijo, ko je bila pri dolžniku izvedena sprememba osnovnega kapitala (t.j. za primer, ko je v postopku prisilne poravnave v lastniško strukturo dolžnika vstopil nov upnik). Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom prvostopnega sodišča, da po materialnem pravu ni mogoče zahtevati preklica prenosa pooblastil za vodenje poslov na predlagatelja iz drugih razlogov. Nasprotnega tudi pritožba ne zatrjuje, zato je pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava neutemeljen, pa tudi sicer ni podprt z nobenim argumentiranim razlogom.

5. Nosilni pritožbeni razlog je, da je ureditev v 221.i členu ZFPPIPP protiustavna in da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do upnikovih očitkov o ustavni neskladnosti zakonske ureditve, ki preklica pooblastila za vodenje poslov ne predvideva tudi iz drugih utemeljenih razlogov, t. j. v primeru, ko je (prenešeno) pooblastilo izvrševano izrazito neskrbno; ko so prenehali razlogi, zaradi katerih je sodišče pooblastilo za vodenje poslov preneslo na drugega upnika in/ali ko postopek UPP traja predolgo. Vsi ti razlogi so po zatrjevanju pritožnika podani v konkretnem primeru.

6. Četudi je pritrditi pritožbi, da se sodišče prve stopnje ni poglobljeno ukvarjalo s presojo ustavnopravne skladnosti zakonskega določila 221.i člena ZFPPIPP, pa je iz razlogov izpodbijanega sklepa vendarle mogoče izluščiti, da prvostopno sodišče zakonske ureditve, ki možnost prenehanja upravičenja za vodenje poslov, podeljenega upniku, omejuje le na situacijo, ko je v lastniško strukturo dolžnika vstopil novi upnik v posledici spremembe osnovnega kapitala, ni štelo za protiustavne, t.j. v nasprotju s pravicami in svoboščinami, ki jih zagotavlja Ustava RS. Zagotovitvi zaščite upnikov, ki imajo z vložitvijo predloga UPP resen namen prestrukturirati insolventnega dolžnika in odpraviti razloge za njegovo insolventnost, je dalo večjo težo kot upravičenju organov insolventnega dolžnika (in njegovih lastnikov) do vodenja podjetja in sprejemanja odločitev, ki bi bile v postopku UPP lahko tudi v nasprotju s cilji tega postopka (zagotoviti upnikom ugodnejše pogoje za poplačilo njihovih terjatev, kot, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek).

7. Pritožba pravilnosti navedene ocene prvostopnega sodišča ne more izpodbiti. Pravica do varstva zasebne lastnine in pravica do svobodne gospodarske pobude sta nedvomno z Ustavo zavarovani pravici. Te pravice je mogoče z zakonom omejiti le v primeru, če je zakonodajalec zasledoval ustavno dopusten cilj in če je omejitev skladna z načeli pravne države (2. člen Ustave), predvsem z načelom sorazmernosti, ki prepoveduje prekomerne posege države v te pravice. Vsi postopki insolventnosti, ki jih ureja ZFPPIPP, nedvomno posegajo v obe od zgoraj navedenih pravic, saj je insolventnemu dolžniku v vseh postopkih zaradi insolventnosti, pa tudi že pred njihovo uvedbo (glej 34. člen ZFPPIPP) zagotovo omejena svoboda sprejemanja poslovnih odločitev in razpolaganje z njegovo lastnino. V primeru insolventnosti, in celo v primeru, ko se ta le zgolj domneva, ker poslovni subjekt ne plačuje svojih zapadlih dolgov, je poseg v lastniška in upravljalska upravičenja dolžnika ustavnopravno dopusten. Ustavno sodišče RS je že zavzelo stališče (U-I-222/18), da je zakonodajalec tudi z ureditvijo UPP (vključno s 221. členom ZFPPIPP) zasledoval ustavno dopusten cilj, to je zagotovitev učinkovitejšega in hitrejšega prestrukturiranja dolžnika. Dejanske možnosti upnikov finančnih terjatev, da se aktivno vključijo v postopke finančnega prestrukturiranja pri dolžniku, bi bile neučinkovite brez hkratne dopustitve, da ti upniki iz utemeljenih razlogov pridobijo tudi možnost za vodenje poslov dolžnika v smislu 221.i člena ZFPPIPP. Kot je zapisalo Ustavno sodišče v citirani ustavni odločbi, mora zakonodajalec pri ureditvi postopka prisilne poravnave upoštevati naravo razmerij med dolžnikom in upniki, ki so v pogojih insolventnosti zapletena in zaostrena. Z drugimi besedami konfliktna, saj z zakonom zapovedano dolžnikovo sodelovanje v postopku UPP ni vedno enostavno izvedljivo in uresničljivo. Pritožba priznava, da dolžnik v konkretnem primeru ob vložitvi predloga UPP ni imel operativnega vodstva, da je imel težave pri izpolnjevanju njegovih obveznosti v postopku UPP, kar pomeni, da je bila odločitev sodišča, s katero je upravičenje za vodenje poslov dolžnika preneslo na upnika, povsem utemeljena. Pritožba se neuspešno sklicuje na dejstvo, da je dolžnik v vmesnem času izpolnil vse obveznosti, katerih neizpolnitev mu je bila očitana v sklepu z dne 4. 3. 2022. Dolžnikovo naknadno kooperativnost je pripisati učinku sklepa o prenosu pooblastila za vodenje poslov in ne (neoperativnemu) vodstvu dolžnika pred prenosom.

8. Varstvo upnikov finančnih terjatev v postopku UPP je po mnenju pritožbenega sodišča ustrezno varovano le v primeru, če ukrep prenosa pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike, v kolikor so obstajali utemeljeni razlogi zanj, traja do konca postopka UPP, ne glede na njegovo trajanje. V skladu s 151. členom ZFPPIPP je poslovodstvo insolventnega dolžnika bistveno omejeno pri vodenju in tudi nadzirano s strani upravitelja in sodišča, in to tako v primeru, ko funkcijo poslovodenja opravljajo obstoječi poslovodje, kot v primeru prenosa pooblastila za vodenje poslov na upniški odbor oziroma upnika. Prenos pooblastila za vodenje poslov in samo poslovodenje dolžnika je v prvi vrsti namenjeno učinkovitejši izvedbi postopka UPP, t.j. preprečevanju (verjetnejših) konfliktov med upniki in dolžnikom, hitrejšemu in bolj tekočemu prestrukturiranju (in ne vodenju neke samostojne poslovne politike).

9. Tudi dejstvo, da v konkretnem primeru še ni bila ugotovljena insolventnost dolžnika, na drugačno presojo sodišča ne vpliva. Določeni (začasni in omejeni) posegi v avtonomnost poslovnega subjekta so predvideni in dopustni že v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Sistemska omejitev poslovanja in nadzor dolžnika, vključno z možnostjo prenosa pooblastil za vodenje poslov, upnikom, ki izkažejo, da so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 % finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika (prvi odstavek 221.j člena ZFPPIPP), omogoča hitro in učinkovito ukrepanje, pri čemer je poslovanje dolžnika tako pod nadzorom upravitelja kot sodišča. Zato navedena ureditev tudi v primeru še ne ugotovljene dolžnikove insolventnosti ni pretirana oz. nesorazmerna.

10. Pritožbeni očitki o neskrbnem poslovanju poslovodstva dolžnika so nekonkretizirani in pavšalni. Poslovni rezultati dolžnika (razen iz 1. točke 1. odst. 221.i člena ZFPPIPP) niso niti razlog za prenos poslovanja na upnika niti razlog za njegov preklic. Postopek UPP je namenjen prestrukturiranju dolžnika s ciljem, da se na tak način zagotovi ugodnejše poplačilo njegovih upnikov, kar pa ne pomeni, da bi moral dolžnik že tekom postopka UPP izkazovati boljše poslovne ali finančne rezultate, pač pa se izboljšanje poslovanja dolžnika pričakuje šele v nadaljnji fazi po sprejetju vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja. Poleg tega pa bi celo izkazano neskrbno poslovanje poslovodstva, na katerega je bilo prenešeno, nikakor ne vodilo k povratnemu prenosu poslov na prejšnje poslovodstvo (ki mu je bila ta funkcija z razlogom odvzeta), pač pa kvečjemu k prenosu poslovanja na novega upnika ali na upniški odbor.

11. Predmet pritožbenega preizkusa je le odločitev iz izpodbijanega sklepa (o upnikovem predlogu za preklic prenosa pooblastil za vodenje poslov na predlagatelja). Predmet tega postopka ni odločitev o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnika, ki je bila sprejeta s sklepom prvostopnega sodišča z dne 4. 3. 2021 in je že pravnomočna. Pritožbeno sodišče se zato o domnevnih razlogih neustavnosti odločanja o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike, v katerem bi morali po pritožbenem stališču imeti delničarji pravico do izjave in pravico do pritožbe, ni izrekalo. Iz enakih razlogov ni obravnavalo pritožbenih razlogov, da je pri odločanju o izpodbijanem sklepu sodelovala sodnica, ki bi morala biti izločena. To ne drži, saj iz podatkov spisa izhaja, da je bila zahteva upnika za izločitev razpravljajoče sodnice že dvakrat zavrnjena. Morebitno nepravilnost te odločitve pa lahko upnik izpodbija le v pritožbi zoper sklep, s katerim je bil njegov predlog za izločitev sodnice zavrnjen.

12. Da razmeroma toga in izrecno formalizirana ureditev postopka UPP v ZFPPIPP na sistemski ravni dopušča tudi možnosti zlorabe ali samovolje, pritožbeno sodišče načeloma ne zanika. Tudi v stečajnem postopku velja pravilo iz 3. člena Zakona o pravdnem postopku- ZPP, po katerem sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje bodisi prisilnim predpisom bodisi moralnim pravilom. To pomeni, da je treba tudi v stečajnem postopku preprečiti oziroma ne dopustiti pravdnih dejanj strank, ki pomenijo zlorabo, saj je le-ta nedvomno v nasprotju z moralnimi načeli. Vendar pa v konkretnem primeru pritožnik ni zatrjeval oziroma navajal nobenih dejstev, ki bi napolnjevala pravni standard „zlorabe“, oz. ki bi v najmanjši meri nakazovala, da je v postopku prenosa in izvajanja pooblastila za vodenje poslov prišlo do zlorabe pravic, ki jih imajo stranke v tem postopku.

13. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na odločilne pritožbene razloge. Ker le-ti niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.