Jedro

Ne glede na to, da sta upnika v zadevi I 356/2021 predlog za izvršbo vložila v zvezi z oviranjem dostopa in motenjem posesti s (ponovno) postavitvijo delta bloka, v obravnavani zadevi pa v zvezi s postavitvijo zapornice, je namreč dejstvo, da sta v okviru v zadevi I 356/2021 podanega zahtevka (pod točko 4 zahtevka, uveljavljanega v predlogu za izvršbo), uveljavljala tudi, da se je dolžnik dolžan vzdržati ravnanj, s katerimi bi v bodočnosti tudi na drug način kot s postavitvijo enakih ali podobnih ovir, kot je betonski delta blok, oviral dostop ter dovoz do zemljišč parc. št. 1028 in 1019/1 preko zemljišča parc. št. 1029/2, vse k.o. ..., in da se mu za primer kršitve te prepovedi določi kazen v višini 10.000,00 EUR, ki jo sodišče v primeru kršitve izterja po uradni dolžnosti in hkrati določi višjo kazen. Med ravnanja, zajeta pod opredelitvijo "drug način", spadajo vsa ravnanja, s katerimi bi dolžnik na kakršenkoli način oviral dostop ali dovoz do zadevnih zemljišč, vključno s postavitvijo zapornice, v zvezi s katero sta predlog za izvršbo upnika vložila v obravnavani zadevi. Zahtevek, ki sta ga upnika podala pod točko 4 predloga za izvršbo v zadevi I 356/2021, tako zajema tudi zahtevek, ki sta ga upnika podala pod točko 4 primarnega predloga za izvršbo v obravnavani zadevi.

V zadevi I 106/202o je bila vzpostavitev prejšnjega stanja zapornice predlagana in dovoljena v zvezi s prvotno zapornico, ki je obstajala v času izdaje izvršilnega naslova, vložitve predloga za izvršbo in izdaje sklepa o izvršbi v zadevi I 106/2020 in ki je bila nato v času trajanja postopka I 106/2020 odstranjena, in ne v zvezi z prestavljeno zapornico, ki jo je dolžnik po odstranitvi prvotne zapornice nato (predelano) ponovno na drugem mestu na parc. št. 1029/2 postavil dne 18. 8. 2021 in v zvezi s katero sta upnika v predmetnem postopku vložila nov predlog za izvršbo. Prav iz razloga, ker zapornice, kot je obstajala v času izdaje izvršilnega naslova in izdaje sklepa o izvršbi v zadevi I 106/2020, ni več in ker je vzpostavitev prejšnjega stanja v zvezi s tisto zapornico posledično postala nemogoča ter je obveznost dolžnika v tej zvezi zato prenehala, je bil izvršilni postopek v zadevi I 106/2020 v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja zapornice, s sklepom I 106/2020 z dne 12. 2. 2026 (ki ga je v tem delu s sklepom I Ip 343/2026 z dne 22. 7. 2026 potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru) tudi ustavljen. Ker se torej predlog za izvršbo v obravnavani zadevi nanaša na novo motenje, ki je bilo storjeno s postavitvijo (predelane) zapornice na drugem mestu, identiteta zahtevkov iz zadeve I 106/2020 in I 332/2021 ni podana, posledično pa tudi ni podana procesna ovira litispendence.

Namen določbe prvega odstavka 229. člena ZIZ je omogočiti neposredno varstvo upniku v (novem) izvršilnem postopku na podlagi istega izvršilnega naslova, potem ko je obveznost dolžnika iz izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, prenehala, dolžnik pa je nato ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja. Prenehanje obveznosti iz izvršilnega naslova poleg načinov, ki so izrecno omenjeni v prvem odstavku 229. člena ZIZ (tj. s prostovoljno izpolnitvijo obveznosti s strani dolžnika oziroma z izvršitvijo obveznosti v okviru prisilne izvršbe), nastopi tudi v posledici nemožnosti izpolnitve. Dejstvo, da je dolžnikova obveznost vzpostavitve prejšnjega stanja zapornice, v zvezi s katero je bila izvršba dovoljena v zadevi I 106/2020, prenehala zaradi nemožnosti izpolnitve in ne zaradi prostovoljne izpolnitve obveznosti ali oprave izvršbe v postopku I 106/2020, tako samo po sebi ne utemeljuje zaključka, da pogoji iz 229. člena ZIZ niso izpolnjeni.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah II in IV izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v točkah I in III izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod točko I izreka zavrglo primarno predlagani predlog za izvršbo v točki 4 ter podredno predlagani predlog za izvršbo v točki 3. Pod točko II izreka je zavrglo podredno predlagani predlog za izvršbo v točkah 1 in 2. Pod točko III izreka je zavrnilo primarno predlagani predlog za izvršbo v točkah 1, 2 in 3. Pod točko IV izreka je odločilo, da upnika sama nosita svoje stroške predloga z dne 15. 9. 2021.

2.Zoper sklep v celoti sta pritožbo vložila upnika iz vseh pritožbenih razlogov. Po njunem je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita. Uvodoma sta opisala stanje v vseh treh izvršilnih postopkih med strankama. Navedla sta, da sta sodno varstvo v predmetnem postopku uveljavljala za primer, če bi sodišče v vzporednem postopku opr. št. I 106/2020 zavzelo stališče, da je zaradi vmesne odstranitve in premika sporne zapornice na drugo mesto obveznost dolžnika iz točke III izreka izvršilnega naslova prenehala. Pojasnila sta, da zahtevek v predmetni zadevi utemeljujeta na dveh alternativnih podlagah, bodisi kot postopanje po 229. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), bodisi kot izvršbo v smislu 227. člena ZIZ za izvršitev točke II izreka izvršilnega naslova. Sodišču prve stopnje sta kot prvo očitala, da je zmotno (preozko) razlagalo in uporabilo določbo 229. člena ZIZ. Poudarila sta, da je to pravno podlago treba razlagati v skladu z namenom zakonodajalca. Nasprotovala sta ugotovitvi sodišča prve stopnje, da prvotna izvršba opr. št. I 106/2020 ni bila opravljena. Vsaj deloma je bila namreč opravljena s tem, ko sta na podlagi sklepa o izvršbi naročila odstranitev betonskih korit in delta betonskega bloka, dolžnik pa je sam odstranil zapornico (čeprav jo je kasneje znova postavil, a na drugo mesto in predelano), s čimer je storil celo več, kot mu je nalagal izvršilni naslov, s tem pa je bil cilj izvršilnega postopka dosežen vsaj za nekaj vmesnih dni. Navedla sta, da naknadna postavitev iste zapornice na drugo mesto predstavlja ponovno motenje posesti, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega. Kot drugo sta kot nepravilnemu in nezakonitemu nasprotovala stališču, da je glede izvršitve točke II izreka izvršilnega naslova podana litispendenca tukajšnje izvršbe z vzporednima izvršbama opr. št. I 106/2020 in I 356/2021, in svoje stališče tudi obširno obrazložila. Po njunem mnenju razlogi sodišča prve stopnje v tej zvezi niso le očitno napačni, ampak so tudi protispisni, zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Kot tretje sta sodišču prve stopnje očitala, da se je zmotno sklicevalo na načelo formalne legalitete izvršilnega postopka. V primeru uporabe določb 229. oziroma 227. člena ZIZ identitete med izvršilnim naslovom in izvršilnim zahtevkom ne more biti. Vnaprej izrečena prepoved se naknadno krši z vnaprej neznanimi ravnanji. Načelo legalitete bi moralo sodišče uporabiti smiselno, na način, da bi presodilo, ali je dolžnik ponovno motil posest na način, ki se v bistvenem ni razlikoval od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), oziroma ali je dolžnik ravnal v nasprotju z izrečeno prepovedjo iz izvršilnega naslova (227. člen ZIZ). Po njunem je zato sodišče prve stopnje očitno napačno uporabilo navedeni določbi, in sicer do stopnje samovoljnosti, ter tako kršilo njuno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Kot četrto sta opozorila, da če bi sodišče ocenilo, da nista predlagala ustreznih izvršilnih dejanj, bi ju moralo pozvati na dopolnitev in popravo izvršilnega predloga (108. člen ZPP). Tudi tega ni storilo. V posledici nepravilne odločitve o glavni stvari sta kot nepravilno grajala tudi stroškovno odločitev. Sklepno sta še izpostavila, da jima je sodišče v kombinaciji s sklepom opr. št. I 106/2020 z dne 12. 2. 2026 povsem izvotlilo in odreklo sodno varstvo, s čimer je kršilo njuno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Predlagala sta razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila sta pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo je dolžnik grajal postopanje upnikov. Navedel je, da upnika nenehno vlagata nove izvršbe, ti postopki pa tečejo vzporedno za isto stvar. Upnika se zoper odločitve sodišča pritožujeta, pri čemer njune pritožbe niso vsebinske, ampak razpredata o drugih (že zaključenih) izvršbah. S tem ne prispevata k razjasnitvi stvari, ampak želita po nepotrebnem zviševati stroške. Ker sta si upnika sama utrla pot, zapornice pa ni bilo montirane, je zanj izvršba po vseh postopkih zaključena. Stroškov odgovora ni priglasil.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V obravnavani zadevi sta upnika na podlagi izvršilnega naslova - sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju P 101/2019 z dne 23. 9. 2019 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1090/2019 z dne 18. 12. 2019)1, zoper dolžnika predlagala izvršbo, ker je ta na južnem delu parc. št. 1029/2 k.o. ... 18. 8. 2021, potem ko je bila zapornica, katere odstranitev je bila dolžniku naložena pod točko III izreka sklepa P 101/2019, na drugem mestu na južnem delu parcele št. 1029/2 ponovno postavil zapornico, ki jima preprečuje dostop in dovoz do parc. št. 1028 in 1019/1, vse k.o. ..., saj tudi te zapornice ne moreta odpirati z daljinskimi upravljalniki v njuni posesti. Postavila sta primarni in podredni predlog za izvršbo, vsakega z več točkami, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom.

6.Upnika sta najprej predlagala (točke 1, 2 in 3 primarnega predloga za izvršbo), da naj se dolžniku naloži, da v treh dneh odstrani sporno zapornico, s katero je omejen prehod preko parc. št. 1029/2 do parc. št. 1028 in 1019/1, vse k.o. ..., če tega ne bo storil, pa naj se pooblasti njiju, da smeta to storiti sama ali po kom drugem, pri čemer naj dolžnik založi stroške za to. Sodišče prve stopnje je takšen predlog upnikov utemeljeno zavrnilo, svojo odločitev pa ustrezno obrazložilo v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa, tako da je v celoti omogočen njen pritožbeni preizkus. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno izhajalo iz načela formalne legalitete in pravilno ugotovilo, da izvršilni naslov takšne obveznosti dolžniku ne nalaga, saj mu nalaga le vzpostavitev prejšnjega stanja (prvotne) zapornice tako, da jo bo mogoče odpirati z daljinskimi upravljalniki v posesti upnikov (točka A.III izreka izvršilnega naslova), oziroma mu prepoveduje motilna dejanja v smeri oviranja dostopa in dovoza v prihodnosti (točka A.II izreka izvršilnega naslova).2 Ker za dovolitev izvršbe za izterjavo nedenarne terjatve odstranitve sporne zapornice v izvršilnem naslovu ni podlage, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo v tem delu utemeljeno zavrnilo (točka III izreka izpodbijanega sklepa). Sodišče druge stopnje, ki v tem delu tudi kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni ugotovilo, je zato pritožbo upnikov v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in v točki III izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7.V okviru primarnega predloga za izvršbo sta upnika v točki 4 predloga nato nadalje predlagala, da naj se sodišče dolžniku naloži, da se je dolžan vzdržati v točki 1 predloga navedenega in podobnih motilnih ravnanj, s katerimi bi v bodočnosti še kdaj motil njuno posest na zemljišču iz točke 1 predloga na način, da bi na njem postavljal enake ali podobne umetne ovire, kot je zapornica, ali na drug način oviral dostop ter dovoz do zemljišč parc. št. 1028 in 1019/1 preko zemljišča parc. št. 1029/2, vse k.o. ..., in da mu za primer kršitve določi denarno kazen v višini 10.000,00 EUR, ki jo je dolžnik dolžan plačati in jo sodišče v primeru kršitve izterja po uradni dolžnosti ter hkrati določi višjo kazen. Sodišče prve stopnje je ta predlog upnikov v točki I izreka izpodbijanega sklepa zavrglo z obrazložitvijo, da je bila prepoved ponovnih motilnih dejanj dolžniku že naložena s sklepom o izvršbi z dne 7. 12. 2021 v zadevi I 356/2021, in sicer v točki I.4. izreka sklepa, s tem ko mu je bilo naloženo, da tudi na drug način ne sme ovirati dostopa ter dovoza do parc. št. 1028 in 1019/1 preko parc. št. 1029/2, vse k.o. ..., in da je zadeva I 356/2021 še v teku (točka 8 obrazložitve). Odločitev o zavrženju predloga je oprlo na tretji odstavek 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in v tej zvezi pojasnilo, da med istimi strankami in glede iste terjatve (dolžnost opustitve motilnih dejanj) z istim izvršilnim sredstvom (denarna kazen) že teče izvršilni postopek, zaradi česar se o tem ne more začeti nov postopek, če pa se tak postopek začne, sodišče zavrže drugi predlog, o katerem še ni odločeno.

8.Sodišče druge stopnje, ki mora na obstoj litispendence paziti tudi po uradni dolžnosti (četrti odstavek 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ki je v tej zvezi vpogledalo tudi v spis I 356/2021, z odločitvijo sodišča prve stopnje in njeno utemeljitvijo soglaša. Ne glede na to, da sta upnika v zadevi I 356/2021 predlog za izvršbo vložila v zvezi z oviranjem dostopa in motenjem posesti s (ponovno) postavitvijo delta bloka, v obravnavani zadevi pa v zvezi s postavitvijo zapornice, je namreč dejstvo, da sta v okviru v zadevi I 356/2021 podanega zahtevka (pod točko 4 zahtevka, uveljavljanega v predlogu za izvršbo), uveljavljala tudi, da se je dolžnik dolžan vzdržati ravnanj, s katerimi bi v bodočnosti tudi

spadajo vsa ravnanja, s katerimi bi dolžnik na kakršenkoli način oviral dostop ali dovoz do zadevnih zemljišč, vključno s postavitvijo zapornice, v zvezi s katero sta predlog za izvršbo upnika vložila v obravnavani zadevi. Zahtevek, ki sta ga upnika podala pod točko 4 predloga za izvršbo v zadevi I 356/2021, tako zajema tudi zahtevek, ki sta ga upnika podala pod točko 4 primarnega predloga za izvršbo v obravnavani zadevi, pri čemer je bil predlog za izvršbo v zadevi I 356/2021 priporočeno po pošti na sodišče poslan 14. 9. 2021 (in je na sodišče prispel 16. 9. 2021), predlog za izvršbo v obravnavani zadevi I 332/2021 pa je bil priporočeno po pošti na sodišče poslan pozneje, 16. 9. 2021 (in je na sodišče prispel 20. 9. 2021). V zadevi I 356/2021 je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 7. 12. 2021 predlogu za izvršbo v tem delu v celoti ugodilo (pod točko I.4 izreka), s sklepom z dne 12. 2. 2026 pa je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi v tem delu zavrnilo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tako pravilno ugotovilo, da za izterjavo terjatve, v zvezi s katero sta upnika izvršbo predlagala pod točko 4 primarnega predloga, med istimi strankami in z istim izvršilnim sredstvom že teče postopek, ki še ni pravnomočno zaključen3 ter pritožbeni očitki o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja v tej zvezi in o protispisnosti niso utemeljni. Glede na pravilno ugotovitev o obstoju litispendence je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 189. člena ZPP, ki ga je na podlagi 15. člena ZIZ treba smiselno uporabiti tudi v izvršilnem postopku, predlog za izvršbo v delu točke 4 primarnega predloga utemeljeno zavrglo. Sodišče druge stopnje, ki v tem delu tudi kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni ugotovilo, je zato pritožbo upnikov v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in v delu točke I izreka, ki se nanaša na zavrženje točke 4 primarno predlaganega predloga za izvršbo, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V okviru podrednega predloga sta upnika v točkah 1 in 2 predlagala, da naj se dolžniku naloži, da je v treh dneh dolžan vzpostaviti prejšnje stanje sporne zapornice na način, da jo bo mogoče odpirati z daljinskimi upravljalniki v posesti upnikov, za primer, da tega ne bo storil, pa naj se v breme dolžnika določi denarna kazen v višini 10.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju predloga za izvršbo v tem delu, ki jo je sprejelo na podlagi tretjega odstavka 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, oprlo na stališče, da postopek v zvezi z zahtevkom za vzpostavitev prejšnjega stanja zapornice tako, da jo bo mogoče odpirati z daljinskimi upravljalniki v posesti upnikov, teče že v zadevi I 106/2020 in še ni pravnomočno končan (točka 9 obrazložitve).

Upnika v tej zvezi v pritožbi utemeljeno nasprotujeta stališču sodišča prve stopnje o obstoju litispendence. V zadevi I 106/202o je bila namreč vzpostavitev prejšnjega stanja zapornice predlagana in dovoljena v zvezi s prvotno zapornico, ki je obstajala v času izdaje izvršilnega naslova, vložitve predloga za izvršbo in izdaje sklepa o izvršbi v zadevi I 106/2020 in ki je bila nato v času trajanja postopka I 106/2020 odstranjena, in ne v zvezi z prestavljeno zapornico, ki jo je dolžnik po odstranitvi prvotne zapornice nato (predelano) ponovno na drugem mestu na parc. št. 1029/2 postavil dne 18. 8. 2021 in v zvezi s katero sta upnika v predmetnem postopku vložila nov predlog za izvršbo. Prav iz razloga, ker zapornice, kot je obstajala v času izdaje izvršilnega naslova4 in izdaje sklepa o izvršbi v zadevi I 106/2020, ni več in ker je vzpostavitev prejšnjega stanja v zvezi s tisto zapornico posledično postala nemogoča ter je obveznost dolžnika v tej zvezi zato prenehala, je bil izvršilni postopek v zadevi I 106/2020 v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja zapornice, s sklepom I 106/2020 z dne 12. 2. 2026 (ki ga je v tem delu s sklepom I Ip 343/2026 z dne 22. 7. 2026 potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru) tudi ustavljen. Ker se torej predlog za izvršbo v obravnavani zadevi nanaša na novo motenje, ki je bilo storjeno s postavitvijo (predelane) zapornice na drugem mestu, identiteta zahtevkov iz zadeve I 106/2020 in I 332/2021 ni podana, posledično pa tudi ni podana procesna ovira litispendence.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi upnikov v tem delu ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu, tj. glede odločanja o točkah 1. in 2. podrednega predloga za izvršbo, vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko odločiti o tem delu predloga za izvršbo, pri tem pa presoditi, ali so v zvezi z zatrjevanim motenjem posesti s postavitvijo zapornice dne 18. 8. 2021 izpolnjeni pogoji iz 229. člena ZIZ, pod katerimi lahko sodišče na podlagi istega izvršilnega naslova (v obravnavani zadevi torej na podlagi točke III.A sklepa P 101/2019) izda nov sklep o izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest oziroma izreče kazen za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik.

Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da se ne strinja z razlago sodišča prve stopnje, ki izhaja iz točk 5 in 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da določbe prvega odstavka 229. člena ZIZ v zvezi z dovolitvijo izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova zaradi ponovnega motenja posesti na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, ni mogoče dovoliti v primeru, ko dolžnik obveznosti iz izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, ni izpolnil prostovoljno oziroma zoper njega ni bila opravljena izvršba, ampak je zaradi spremenjenih dejanskih okoliščin nastopil položaj nemožnosti izpolnitve te obveznosti. Namen določbe prvega odstavka 229. člena ZIZ je omogočiti neposredno varstvo upniku v (novem) izvršilnem postopku na podlagi istega izvršilnega naslova, potem ko je obveznost dolžnika iz izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, prenehala, dolžnik pa je nato ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja. Prenehanje obveznosti iz izvršilnega naslova poleg načinov, ki so izrecno omenjeni v prvem odstavku 229. člena ZIZ (tj. s prostovoljno izpolnitvijo obveznosti s strani dolžnika oziroma z izvršitvijo obveznosti v okviru prisilne izvršbe), nastopi tudi v posledici nemožnosti izpolnitve. Dejstvo, da je dolžnikova obveznost vzpostavitve prejšnjega stanja zapornice, v zvezi s katero je bila izvršba dovoljena v zadevi I 106/2020, prenehala zaradi nemožnosti izpolnitve in ne zaradi prostovoljne izpolnitve obveznosti ali oprave izvršbe v postopku I 106/2020, tako samo po sebi ne utemeljuje zaključka, da pogoji iz 229. člena ZIZ niso izpolnjeni. Za ugotovitev obstoja teh pogojev pa je poleg tega ključna tudi presoja, ali je s postavitvijo zapornice, ki je predmet tega izvršilnega postopka, dolžnik posest upnikov ponovno motil na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja (tj. motenja, v zvezi s katerim je bil v pravdi zaradi motenja posesti izdan izvršilni naslov), ki jo bo sodišče prve stopnje prav tako moralo opraviti v novem postopku odločanja o točkah 1 in 2 podrednega predloga za izvršbo.

Upnika sta v okviru podrednega predloga za izvršbo pod točko 3 podala predlog v zvezi z obveznostjo vzdržati se ponovnega motenja z enako vsebino kot pod točko 4 primarnega predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je v tem delu predlog zaradi litispendence na podlagi tretjega odstavka 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo in svojo odločitev utemeljilo z enakimi razlogi, kot odločitev o zavrženju predloga pod točko 4 primarnega predloga za izvršbo. Sodišče druge stopnje iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že pod točko 8 obrazložitve tega sklepa in na katere se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje, z odločitvijo sodišča prve stopnje in njeno utemeljitvijo tudi v tem delu v celoti soglaša. Tudi v tem delu je, potem ko tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni ugotovilo, zato pritožbo upnikov kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka v delu, ki se nanaša na zavrženje točke 3 podredno predlaganega predloga za izvršbo, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zaradi delne ugoditve pritožbi in delne razveljavitve izpodbijanega sklepa ter vrnitve zadeve v nov postopek je bilo treba razveljaviti in v nov postopek vrniti tudi odločitev o stroških predloga za izvršbo, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo pod točko IV izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------

1S sklepom P 101/2019, ki je bil potrjen s sklepom I Cp 1090/2019, je sodišče odločilo, da je tožena stranka (dolžnik) dolžna v roku 8 dni po prejemu tega sklepa na zemljišču parc. št. 1029/2 k.o. ..., in sicer na severnem delu navedene nepremičnine, ki leži približno 2 metra južno od meje z nepremičnino parc. št. 1028 k.o. ..., odstraniti dve betonski koriti in delta betonski blok, s katerim je omejen prehod preko zemljišča parc. št. 1029/2 in dostop ter dovoz do zemljišč parc. št. 1028 in 1019/1, vse k.o. ... (točka A.I izreka). Toženi stranki je prepovedalo, da v bodoče še kdaj moti soposest tožeče stranke (upnikov) na zemljišču iz I. točke, vzpostavljati enake ali podobne umetne ovire, kot so navedene v I. točki, ali na drug način ovirati dostop ter dovoz do zemljišč parc. št. 1028 in 1019/1 preko zemljišča parc. št. 1029/2 k.o. ... (točka A.II izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni po prejemu tega sklepa vzpostaviti prejšnje stanje zapornice oziroma rampe, stoječe na južnem delu spornega zemljišča parc. št. 1029/2 k.o. ... (to je na meji z zemljiščem parc. št. 1030/1 k.o. ...) tako, da jo bo mogoče odpirati z daljinskimi upravljalniki v posesti tožnikov (točka A.III izreka).

2Na podlagi te točke izreka izvršilnega naslova sta upnika, če dolžnik krši prepoved oviranja dostopa ter dovoza do zemljišč parc. št. 1028 in 1019/1 preko zemljišča parc. št. 1029/2, sicer upravičena zahtevati sodno varstvo v izvršilnem postopku po določbah 227. člena ZIZ, in sicer tudi v primeru, če dolžnik prepoved oviranja dostopa in dovoza prekrši na način, da (ponovno) postavi zapornico, ki je upnika ne moreta odpirati, vendar pa upnika sodnega varstva na podlagi obstoječega izvršilnega naslova ne moreta doseči na način, kot sta predlagala pod točkami 1 do 3 primarnega predloga za izvršbo, ampak z zahtevkom, da se dolžniku naloži, da preneha ovirati dostop ter dovoz do zemljišč parc. št. 1028 in 1019/1 preko zemljišča parc. št. 1029/2, in da se mu za primer, da temu ne bo sledil, izreče denarna kazen v skladu z določbami 226. člena ZIZ. V takem primeru je na dolžniku, da izbere način, na katerega bo prenehal s kršitvijo prepovedi oviranja dostopa in dovoza (z odstranitvijo zapornice, s trajno izključitvijo zapornice iz uporabe (trajni dvig zapornice), z izročitvijo daljinskih upravljalnikov za odpiranje zapornice upnikoma, z usposobitvijo daljinskih upravljalnikov v posesti upnikov za odpiranje zapornice, ...), obveznost pa je izpolnjena, ko upnikoma dostop in dovoz do zemljišč parc. št. 1028 in 1019/1 preko zemljišča parc. št. 1029/2 ni več oviran.

3Višje sodišče v Mariboru je s sklepom I Ip 345/2026 z dne 22. 7. 2026 sklep o izvršbi I 356/2021 z dne 7. 12. 2021 v točki I.4 izreka sicer razveljavilo in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo, vendar pa takšna odločitev, ki je bila sprejeta po vložitvi predloga za izvršbo v obravnavani zadevi in po izdaji izpodbijanega sklepa, na pravilnost odločitve v točki I izreka izpodbijanega sklepa ne vpliva.

4In s katero je, kot izhaja iz izvršilnega naslova, dolžnik motil posest upnikov na način, da upnika zapornice nista več mogla odpirati z daljinskimi upravljalniki, ki sta jih imela v svoji posesti in s katerimi sta predhodno zapornico lahko odpirala.