Jedro

Iz spisa se morajo izločiti dokazi, za katere je ugotovljeno, da so bili pridobljeni z kršitvijo z Ustavo RS določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na to, da se ti dokazi ne nanašajo na obtožencu očitana kazniva dejanja, ampak na kaznivo dejanja za katerega je bil zoper obtoženca s sklepom pravnomočno ustavljen postopek zaradi zastaranja. Ti dokazi ne smejo biti uporabljeni kot dokaz.

Izrek

I. Pritožbi zagovornikov obtoženega R.S. se delno ugodi in se iz spisa na podlagi določil 83. člena ZKP izločijo elektronska sporočila preusmerjena iz elektronskega naslova r@... na naslov i@... v času od 1.5.2008 do 7.5.2008. II. Obtoženi je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju zahtevo zagovornikov za izločitev vseh izpisov elektronske komunikacije na naslovu r@... in vseh dokazov, ki izvirajo iz teh dokazov zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni sklep so se pritožili zagovorniki obtoženega zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in predlagali, da višje sodišče kot pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu obtoženčevih zagovornikov za izločitev nedovoljenih dokazov oziroma podredno, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožniki navajajo, da izpodbijani sklep posebej izpostavlja elektronski sporočili z dne 28.8.2008 (ki ga je A.A. poslal A.S., ta pa istega dne obdolžencu – priloga A 166) in da ni jasno iz katerega dne naj bi navedeno sporočilo iz priloge A66 izviralo, saj se navajata datuma 28.8. (točka 3 obrazložitve sklepa) in 28.2.2008 (točka 6 obrazložitve sodbe). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre očitno za pisno napako tudi v obtožbi, kjer se navaja datum 28.8.2008. Iz navedene priloge A166 je razvidno, da je bilo navedeno elektronsko sporočilo poslano s strani A.A. dne 28. februarja 2008 ob 1.46 PM A.S.-ju, ki ga je istega dne ob 13.53.15 posredoval obtoženemu R.S. Zato ni mogoče trditi, da gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka, kot to v svoji pritožbi nakazujejo pritožniki.

5. V zvezi s pritožbenimi navedbami zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z elektronskim sporočilom v prilogi A166, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ni dokazov, da bi bila s pridobitvijo tega dokaza kršena obtoženčeva komunikacijska zasebnost z posegom v njegov informacijski sistem. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se obsodilna sodba B.S. za kaznivo dejanje neupravičenega vstopa v informacijski sistem in dve kaznivi dejanji kršitve tajnosti občil, ne nanaša na obdobje, ko je bilo elektronsko sporočilo v prilogi A166 posredovano s strani A.A.- ja A.S.-ju in od A.S.-ja R.S.-ju Pritožniki imajo sicer prav, da bi lahko bilo to elektronsko sporočilo pridobljeno s posegom v obtoženčevo komunikacijsko zasebnost, vendar je takšna možnost izključena glede na dejstvo, da se na tem elektronskem sporočilu nahaja tudi lastnoročni zapis. Iz vsebine tega zapisa je razvidno, da gre za naročilo prevoza kontejnerja št. UGMU 85 6232-320. Prevoz tega kontejnerja pa je tudi očitek obtoženemu v obtožbi. To pa pomeni, da je moral biti elektronski zapis, potem, ko je bil natisnjen, v posesti osebe, ki je naročila prevoz. Glede na očitke v obtožbi, je logično, da je bil v posesti prav obtoženega. Po navedbi B.S. (priloga A165) pa je lastnoročna pisava na elektronskem sporočilu obtoženčeva. Zato je izključeno, da bi bil navedeni dokaz pridobljen s kršitvijo obtoženčeve pravice do zasebnosti oziroma s posegom v njegovo komunikacijsko zasebnost, kot to zatrjujejo pritožniki v svoji pritožbi. Zato navajanje pritožnikov, da bi moralo sodišče prve stopnje za ugotovitev dejanskega stanja, kako je bil pridobljen navedeni dokument, potrebno zaslišati A.A., A.S. in P.B. ki naj bi bil šofer kamiona ter opravil prevoz kontejnerja, ni utemeljeno. Pritožniki namreč zatrjujejo kršitev obdolženčeve komunikacijske zasebnosti, ki je varovana z določili 35. in 37. člena Ustave Republike Slovenije. Ker je izključeno, da bi bil ta dokument kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje (obrazložitev v 8. točki sklepa) pridobljen z navedenimi kršitvami pritožniki pa drugih kršitev obdolženčevih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zvezi z navedenim dokumentom ne zatrjujejo, zato ni potrebno v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja izvajati dokaznega postopka.

6. V zvezi z drugim dokumentom, ki ga pritožniki izpostavljajo in se nahaja v prilogi A176 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da nikakor ne gre za dokument, s katerim bi bilo lahko poseženo v obtoženčevo pravico do zasebnosti oziroma komunikacijsko zasebnost, saj je nedvomno razvidno, da je bil ta dokument s strani obtoženca posredovan B.S., ki ga je kot dokaz predložil v spis. Gre namreč za elektronsko sporočilo obtoženca R.S. in je pri tem nebistveno, kdaj in iz katerega elektronskega naslova je bilo natisnjeno.

7. Pritožniki pa upravičeno opozarjajo, da sodišče prve stopnje ni iz spisa izločilo dokazov, za katere je sicer ugotovilo, da so bili pridobljeni nezakonito, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Škofji Loki, opr. št. I K 29308/2010 z dne 7.6.2011, ker se ti dokazi nanašajo le na obdobje 1.5.2008 do 7.5.2008, to obdobje pa ni zaobseženo v očitku obtožbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče pravilno ugotovilo, da gre za nezakonite dokaze, vendar napačno sklepalo, da jih zaradi časovnega obdobja, iz katerega ti dokazi izvirajo, ni potrebno izločiti. Navedeni dokazi se dejansko nanašajo na kaznivo dejanje opisano v točki 3 obtožbe. Kazenski postopek za to kaznivo dejanje je bil s sklepom dne 22. oktobra 2012 (list. št. 34 in 35) pravnomočno ustavljen, zaradi zastaranja. ZKP določa, da se morajo iz spisa izločiti vsi dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo Ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (drugi odstavek 18. člena ZKP). Sodišče prve stopnje je na podlagi vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Škofji Loki I K 29308/2010 ugotovilo, da je bil obdolženi B.S. pravnomočno obsojen, da je po njegovem nalogu računalniški vzdrževalec v času od 1.5.2008 do 7.5.2008 osebno elektronsko pošto R.S. z elektronskega naslova r@... preusmeril na elektronski naslov i@... in s tem storil kaznivo dejanje neupravičenega vstopa v informacijski sistem po drugem in prvem odstavku 255. člena KZ. Torej so bili ti dokazi pridobljeni s kršitvijo komunikacijske zasebnosti in gre dejansko za nedovoljene dokaze, katere pa je treba v vsakem primeru, ne glede na časovno obdobje, izločiti iz spisa, saj se ne smejo biti uporabljeni kot dokaz. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornikov obtoženega v tem delu ugodilo in iz spisa izločilo vsa elektronska sporočila, ki so bila preusmerjena iz elektronskega naslova r@... na naslov i@... v časovnem obdobju od 1.5.2008 do 7.5.2008. 8. Ker druga dva elektronska sporočila v prilogah A166 in 176 nista dokaza, ki bi bila takoimenovana sadeža zastrupljenega drevesa, niti nista nedovoljena dokaza, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je pritožbeno sodišče v ostalem pritožbo zagovornikov obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Vsi dokazi, ki jih je pritožbeno sodišče izločilo, se ne nanašajo na očitani dejanji obtožencu R.S., zato ni podan izločitveni razlog po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP za izločitev razpravljajočega sodnika.