Jedro

Kadar imata stranki ugovore zoper mnenje, ali pa kadar je mnenje nejasno ali pomanjkljivo, in so potrebna dodatna pojasnila, sodišče izvedenca zasliši na naroku ali pa v zvezi s temi pojasnili zahteva pisno dopolnitev ekspertize. Šele takrat, ko je tudi tako dopolnjeno izvedeniško mnenje obravnavano na naroku, se lahko šteje, da je bilo dokazovanje z izvedencem končano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče sodni izvedenki ekonomsko-finančne stroke dr. I.L. priznalo nagrado in stroške v znesku 581,90 EUR, povečane za DDV, in odločilo, da se polovico priznanega zneska plača iz predujma tožeče stranke, druga polovica pa iz predujma tožene stranke, oboje v 45-ih dneh od izdaje sklepa o odmeri. Sodišče je izvedenki odmerilo nagrado za izdelavo pisnega mnenja, za študij spisa, za hitro izdelavo mnenja in materialne stroške.

Zoper to odločitev se je pritožila tožena stranka in navedla, da je izvedenka sicer mnenje izdelala, vendar je tožena stranka podala vrsto pripomb, ki opozarjajo na napake v izvedenskem mnenju, in ga je že zaradi tega bilo potrebno dopolniti – popraviti. Nagrada izvedencu za opravljeno izvedensko delo pripada, vendar pa mu gre šele po tem, ko izvedenec delo opravi tako, da je njegovo izvedensko mnenje v postopku na sodišču uporabljivo ne glede na to, ali stranke z mnenjem soglašajo ali ne. Glede na očitne napake v konkretnem mnenju sodišče takega izvedenskega mnenja ne bo moglo uporabiti, šele po odpravi napak se bo namreč možno opredeliti, ali je izvedensko mnenje uporabljivo ali ne. Zato tožena stranka izpodbija sklep, ki ga sodišče ne bi smelo izdati, saj dejanska podlaga, to je opravljeno izvedensko delo, še ni izpolnjena.

Pritožba ni utemeljena.

Kako in kdaj se izvedencu za opravljeno izvedensko delo obračuna nagrada in stroški, ureja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. list RS št. 88/2010, 1/2012 in 35/2013, v nadaljevanju: Pravilnik) v 53. členu, kjer v drugem odstavku določa, da sodišče odloči o zahtevi za odmero nagrade in povrnitev stroškov najkasneje v 15-ih dneh od dneva, ko je bilo dokazovanje s posameznim izvedencem oz. cenilcem končano. Navedeno določbo je tolmačiti tako, da se nagrada in stroški cenilcu odmerijo po tem, ko je cenilec opravil v celoti postavljeno mu nalogo. Izvedenčeva naloga je opravljena takrat, ko poda svoj izvid, in sicer ustno na obravnavi, ali pa če mu je sodišče tako določilo, pisno pred obravnavo. Kadar imata stranki ugovore zoper mnenje, ali pa kadar je mnenje nejasno ali pomanjkljivo, in so potrebna dodatna pojasnila, sodišče izvedenca zasliši na naroku ali pa v zvezi s temi pojasnili zahteva pisno dopolnitev ekspertize. Šele takrat, ko je tudi tako dopolnjeno izvedeniško mnenje obravnavano na naroku, se lahko šteje, da je bilo dokazovanje z izvedencem končano.

Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je sodišče preuranjeno odmerilo nagrado in stroške izvedenke, saj jih je odmerilo takoj po tem, ko je izvedenka izdelala pisni izvid in mu priložila tudi stroškovnik, čeprav do takrat pravdni stranki nista imeli niti možnosti, da se glede pripomb do opravljenega dela izjasnita. Držijo pritožbene navedbe, da je tožena stranka na pisno izdelano izvedeniško mnenje podala pripombe, kar pomeni, da je bila potrebna še dopolnitev izvedeniškega mnenja, in da delo izvedenke ni bilo končano. Vendar pa pritožba ne navede, da bi takšna, četudi nepravilna uporaba določbe 53. člena Pravilnika, vplivala na zakonitost in pravilnost stroškovne odmere (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zato po mnenju sodišča ni bila podana kršitev postopka, zaradi katere bi bilo potrebno sklep o odmerjenih stroških in nagradi razveljaviti.

Iz zgoraj navedenih razlogov je sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).