Jedro

Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožnik v sporu deloma uspel in je neutemeljeno odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. V delu, v katerem je umaknil tožbo, tožnik ni uspel, saj mu tega zneska tožena stranka ni plačala, zato mora v tem delu tožnik povrniti stroške tožene stranke.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na ustavitev postopka glede zneska 73,87 EUR in se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v II. točki pa se spremeni tako, da se glasi: "II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 90,12 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni oziroma nerazveljavljeni del sklepa v I. točki izreka, ki se nanaša na ustavitev postopka glede 252,82 EUR.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi ter da vsaka stranka sama krije svoje stroške pravdnega postopka.

2. Tožena stranka se pritožuje zoper sklep v celoti zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po delni izpolnitvi zahtevka, sploh pa je ni umaknil v celoti. Zato je sodišče postopek napačno ustavilo v celoti. Tožnik je v umiku tožbe izrecno navedel, da tožbo umika zgolj v presežku nad prejetim zneskom (73,87 EUR). Ker glede tega zneska tožbe ni umaknil, bi moralo sodišče ta del zahtevka zavrniti. Posledično je napačna tudi odločitev o stroških postopka, saj tožnik v nobenem delu ni uspel. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločitev v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Tožnik je vložil tožbo zaradi izplačila dodatka v višini 326,69 EUR. Kot navaja tožena stranka v pritožbi in kot je razbrati iz tožnikovega umika tožbe, je tožena stranka izpolnila njegov zahtevek v višini 73,87 EUR, tožnik pa tožbe ni umaknil v celoti, ampak zgolj v presežku nad navedenim zneskom. To znaša 252,82 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je postopek napačno ustavilo v celoti, namesto le v delu, glede katerega je bila tožba umaknjena (188. člen ZPP). Zato je odločitev o ustavitvi postopka v delu, ki se nanaša na 73,87 EUR, predmet razveljavitve. Pravilna je le odločitev o delni ustavitvi postopka glede 252,82 EUR. To predstavlja odločitev o 77 % vtoževane terjatve.

7. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožnik v sporu deloma uspel in je neutemeljeno odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. V delu, v katerem je umaknil tožbo, tožnik ni uspel, saj mu zneska 252,82 EUR tožena stranka ni plačala, zato mora v tem delu tožnik povrniti stroške tožene stranke. Pritožbeno sodišče je toženi stranki v skladu z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015) priznalo stroške odgovora na tožbo (200 točk), soglasja k umiku (50 točk) in 2 % materialnih stroškov (5 točk), skupno 255 točk, kar skupno znaša 117,04 EUR, višjih stroškov toženi stranki ni priznalo, saj zanje ni podlage v OT. Glede na uspeh v deležu 77 % je tožnik dolžan povrniti toženi stranki 90,12 EUR (drugi odstavek 154. člena ZPP).

8. Ostali stroški postopka bodo skupaj z odločitvijo o preostali glavni stvari v višini 73,87 EUR (23 % vtoževane terjatve) predmet ponovljenega postopka.

9. Pritožbeno sodišče je torej pritožbi delno ugodilo tako, da se I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavi v delu, ki se nanaša na ustavitev postopka glede zneska 73,87 EUR in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma sojenje (zavrnitev zahtevka); II. točka izreka sklepa se spremeni tako, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki znesek 90,12 EUR. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni oziroma nerazveljavljeni del sklepa, ki se nanaša na ustavitev postopka glede 252,82 EUR v I. točki izreka sklepa (365. člen ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).