Jedro

Ker vrednost nobenega od treh zahtevkov, uveljavljanih na treh različnih pravnih podlagah, ne dosega zneska 1.000.000 tolarjev, pogoji za revizijo niso podani.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku za plačilo mesečnih zneskov nadomestila plače za čas od 1.2.1999 do 22.5.2000, za plačilo letnih zneskov regresa za letni dopust za leta 1996 do 1999 ter za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Ugotovilo je, da je bila tožnica do gornjih izplačil upravičena, ker ji je 30.6.1994 pri toženi stranki nezakonito prenehalo delovno razmerje, kar je bilo ugotovljeno s sodbo v zadevi, opr. št. Pd 479/97, ki je postala dne 30.6.2000 pravnomočna. Ne glede na to, da je na podlagi gornje sodbe tožena stranka tožnico pozvala nazaj na delo šele 22.5.2000, ji je ustrezno nadomestilo plače izplačala le do 31.1.1999, brez plačil regresov za letni dopust. Do plačila pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa je tožnica upravičena na podlagi določb kolektivne pogodbe. Pri tem sodišče ni upoštevalo navedb tožene stranke, da je za leta 1995, 1996 in 1997 tožnici neutemeljeno plačala nadomestilo plače, s katerim bi lahko pobotala sporne obveznosti.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka iz revizijskih razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 36/04) in predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije se omeji zgolj na navedbe, da bi moralo sodišče upoštevati, da je tožnica neutemeljeno prejela nadomestilo plače tudi za obdobje, ko je bila na zaporednih porodniških dopustih. Graja tudi odločitvi sodišč druge in prve stopnje v zvezi s pobotnim ugovorom.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in tožnici, ki je nanjo odgovorila. Zanikala je obstoj revizijskih razlogov in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega zneska pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 tolarjev (prvi in drugi odstavek 367. člena ZPP). Na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPP se v primeru, da uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper istega toženca več zahtevkov, ki imajo različno pravno podlago, določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Tožnica je uveljavljala tožbene zahtevke na treh podlagah, iz naslova plačila nadomestila plače (811.040,00 SIT), iz naslova plačila regresa za letni dopust (408.000,00 SIT) in iz naslova pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (149.909,00 SIT). Noben zahtevek iz posameznega naslova ne dosega vrednosti 1,000.000,00 tolarjev. Hkrati sodišče ugotavlja, da tožena stranka svojih navedb o preplačilu tožeči stranki pred sodiščem prve stopnje ni oblikovala v smislu formalnega pobotnega ugovora iz tretjega odstavka 319. člena ZPP in sodišče o njem ni odločilo v smislu določb tretjega odstavka 324. člena ZPP, tako da te navedbe ne morejo biti podlaga za določitev vrednosti spornega predmeta. Po določbi tretjega odstavka 324. člena ZPP ima izrek sodbe, če toženec ugovarja v pobot nasprotno terjatev, tri odstavke (člene). V prvem odstavku sodišče ugotovi obstoj terjatve tožnika in njeno višino, v drugem obstoj nasprotne (v pobot ugovarjane) terjatve in njeno višino. V tretjem odstavku izreka terjatvi pobota, vendar le do višine glavne (tožnikove) terjatve. Tega sodišče prve stopnje ni storilo in v izreku sodbe ni ugotovilo obstoja in višine terjatve. Vrednost v reviziji uveljavljene terjatve torej ni določena in tudi zato revizija ni dovoljena.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da pogoji za dovoljenost revizije v smislu določb prvega in drugega odstavka 367. člena ZPP niso podani. V skladu z določbami 377. člena v zvezi s 374. členom ZPP je zato sodišče revizijo tožene stranke kot nedovoljeno zavrglo.

Ker tožnica z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k pojasnitvi zadeve, sama krije stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 155. člena ZPP).