Jedro

Tožnik je kot lastnik, kar je nedvomno postal s kupoprodajno pogodbo, prevzel vse pravice in obveznosti v zvezi s kupljenim stanovanjem, torej tudi izpolnitev inšpekcijskega ukrepa po odločbi urbanističnega inšpektorja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 648/2002-9 z dne 27.6.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.3.2000. Z njo je tožena stranka odločila, da se v 2. in 3. točki izreka odločbe urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota K. z dne 28.1.2000, črta besedilo "in 2. točke izreka", v ostalem delu pa je pritožbo zavrnila. Pod 1. točko izreka navedene odločbe je urbanistični inšpektor odredil, da mora tožnik kot investitor v roku 3 mesecev iz podstrešnega dela večstanovanjske hiše, ki stoji na zemljišču s parc. št. 957 k.o. L. na tlorisni površini 8,5 m x 9,45 m, iz katere je izvzeta površina 3,65 m x 2,45 in 3,75 m x 3,5 m, odstraniti vse predelne stene, montažne stropove s toplotno izolacijo, dve frčadi, ter vodovodno in električno inštalacijo ter vzpostaviti prejšnje stanje, ker je brez upravnega dovoljenja neizkoriščeno podstrešje spremenil v podstrešno stanovanje, ki obsega dnevno sobo, spalnico, kuhinjo, sanitarije, shrambo, kurilnico in predprostor.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da iz upravnega spisa in priloženih listin izhaja, da je tožnik kupil stanovanje na podlagi kupoprodajne pogodbe dne 11.12.1995, v izmeri 50,60 m2, v T. Iz upravnega spisa oziroma iz zapisnika o zaslišanju tožnika izhaja, da je stanovanje zgradila Stanovanjska zadruga G. z.o.o. preden ga je prodala in stanovanje ni bilo dokončano. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 21.10.1999, izhaja, da je bila prvi investitor del Stanovanjska zadruga G. z.o.o., ki je pričela z izvajanjem gradbenih del in so bile montirane predelne stene, dve frčadi ter inštalacijska in zaključna dela, tožnik pa je izvajal finalna dela. Iz zapisnika tudi izhaja, da za izvedbo del v stanovanju ni bilo pridobljeno upravno dovoljenje, tožnik je bil navzoč pri pregledu in je zapisnik tudi podpisal. Pravilno je stališče tožene stranke, da je tožnik investitor. Tožnik je sklenil kupoprodajno pogodbo dne 11.12.1995 in s podpisom te pogodbe je prevzel tudi vse pravice in obveznosti, ki se nanašajo nanj kot lastnika te nepremičnine. Prav tako je pravilno stališče tožene stranke, da bi si tožnik moral pridobiti ustrezno dovoljenje, preden je nadaljeval z deli v stanovanju, ker ustreznega upravnega dovoljenja za ta dela ni pridobila Stanovanjska zadruga G. z.o.o. kot tožnikov pravni prednik. Ni mogoče slediti tožbeni navedbi, da je Stanovanjska zadruga G. z.o.o. investitor in da tožniku ni potrebno zaprositi za izdajo lokacijskega dovoljenja. S kupoprodajno pogodbo je tožnik namreč prevzel nase vse pravice in obveznosti v zvezi s tem stanovanjem, ker iz predložene kupoprodajne pogodbe z dne 11.12.1995 ne izhaja, da bi si prejšnji lastnik, to je Stanovanjska zadruga G. z.o.o., K., zadržal kakšne pravice oziroma obveznosti na spornem stanovanju. Tožnik kaj takega tudi v tožbi ne zatrjuje. Zato je pravilno stališče tožene stranke, da mora pridobiti sedanji lastnik nepremičnine ustrezno upravno dovoljenje, ker si stanovanjska zadruga le-tega ni pridobila.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi v celoti in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno presojo in odločanje.

Navaja, da je Stanovanjska zadruga G. z.o.o. K. s kupoprodajno pogodbo z dne 11.12.1995 prodala tožniku kot lastnica stanovanje v T., katerega lastništvo je pridobila s prodajno pogodbo z dne 20.2.1992. Tožniku je prodala stanovanje bremen prosto. V konkretnem primeru je bilo nesporno ugotovljeno in dokazano, da je bila investitor posega Stanovanjska zadruga G. z.o.o., zoper katero bi dejansko moral ukrepati organ urbanistične inšpekcije in ji naložiti ustrezen ukrep, ne pa tožniku kot kupcu že zgrajenega in prodanega stanovanja. Dejansko si sam ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja, ki bi ga kot investitor morala dobiti Stanovanjska zadruga G. z.o.o. K., saj je kot investitor odprodala zgrajeno stanovanje. Sam je opravil le tista dela v stanovanju, za katera pa ni bilo potrebno kakršnokoli dovoljenje. Stanovanjska zadruga G. z.o.o., K., je zavezana, da to dovoljenje kot investitor pridobi, ne pa tožnik.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da za gradbena dela, s katerimi so podstrešni prostori stanovanjske hiše na naslovu T., spremenjeni v stanovanje, ki ga je tožnik odkupil s kupoprodajno pogodbo z dne 11.12.1995, ni bilo pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje. Zato je bil tudi po presoji pritožbenega sodišča izpolnjen pogoj za ukrepanje urbanističnega inšpektorja v skladu z določbo 73. člena ZUN, kot sta to pravilno ugotovila sodišče prve stopnje in tožena stranka. Po tej zakonski določbi, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt odstrani in vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti pa na stroške lastnika, oziroma upravljalca zemljišča. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je tožnik kot lastnik, kar je nedvomno postal z navedeno kupoprodajno pogodbo, prevzel vse pravice in obveznosti v zvezi s kupljenim stanovanjem, torej tudi izpolnitev inšpekcijskega ukrepa po navedeni odločbi urbanističnega inšpektorja. Zato na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati vsebina kupoprodajne pogodbe, na katero se sklicuje tožnik v pritožbi, ko zatrjuje, da je prevzel bremen prosto stanovanje. Vsebina kupoprodajne pogodbe pa je lahko podlaga za morebitno uveljavljanje odškodninske odgovornosti prodajalca stanovanja, v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti. Predmet presoje v tem upravnem sporu tudi ni pridobitev upravnega dovoljenja za izvedeni poseg, temveč le izrečeni inšpekcijski ukrep po 73. členu ZUN. Zato za odločitev o zadevi ni pomembno, kdo bi moral zaprositi za izdajo ustreznega upravnega dovoljenja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.