Jedro

Presoja o tem, da bodo dalj časa trajajoče nepravilnosti v poslovni enoti odpravljene tako, da se imenuje nov vodja, dosedanji vodja, ki nepravilnosti ni uspel odpraviti, pa se razporedi na drugo delovno mesto, lahko sodi v okvir razreševanja potreb delovnega procesa in organizacije dela, kar pogojuje razporeditev delavca na drugo delovno mesto.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 12.2.1999 in 10.3.1999 o razporeditvi tožnika na drugo delovno mesto ter toženi stranki naložilo, da tožnika razporedi nazaj na delovno mesto, na katerem je delal do sporne razporeditve, in mu za čas od marca 1999 dalje izplača razliko plače do višine, kot bi jo prejemal na njegovem bivšem delovnem mestu. Ugotovilo je, da tožnik svojega dela na delovnem mestu upravnika pošte oziroma organiziranje in vodenje pošte II. razreda iz razlogov na njegovi strani sicer ni uspešno opravljal, take subjektivne okoliščine na strani delavca pa ne morejo biti razlog za razporeditev delavca na drugo delovno mesto na podlagi določb drugega odstavka 17. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90), to je zaradi potreb delovnega procesa in organizacije dela.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Zavzelo je stališče, da delo upravnika pošte, ki ne zagotavlja ustreznega poslovanja in ugleda pošte, z vidika tožene stranke lahko predstavlja potrebe delovnega procesa in organizacije dela, zaradi katerih je lahko tak upravnik razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica in na njegovo dotedanje delovno mesto razporejen drug delavec.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da bi zaradi napak in pomanjkljivosti pri delu upravnika pošte tožena stranka zoper tožnika lahko izvedla le disciplinski postopek ali postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov in šele na podlagi katerega od teh postopkov bi se lahko ugotovilo, ali je zaupanje do tožnika kot odgovornega delavca porušeno do takšne mere, da narekuje ustrezno sankcioniranje. Niso pa bili podani pogoji za razporeditev tožnika na drugo delovno mesto na podlagi drugega pravnega temelja.

Revizija je bila v skladu z določbami 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi določb 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela so v drugem odstavku 17. člena ZTPDR opredeljene le načelno in splošno. Zato jih je upoštevati kot pravni standard, katerega vsebino v primeru spora določi sodišče glede na konkretne okoliščine primera. Za ugotovitev vsebine teh pojmov je zato potrebno upoštevati tudi posebnosti dejavnosti delodajalca, konkretne zahteve delovnega mesta in pomen dela na delovnem mestu oziroma pomen posameznih del pri delodajalcu. Sodišče druge stopnje zato utemeljeno poudarja, da je tožena stranka javno podjetje po Zakonu o gospodarskih javnih službah (ZGJS - Ur.l. RS, št. 32/93) in je kot taka v izvajanju svoje pridobitne dejavnosti hkrati zadolžena za zadovoljevanje javnih potreb po poštnih storitvah.

Vodstvo tožene stranke je zadolženo za takšno delitev in organizacijo dela, ki bo zagotavljala čim uspešnejše doseganje ciljev tožene stranke. ZTPDR pri tem potreb delovnega procesa in organizacije dela ne opredeljuje zgolj v objektivnem smislu. Zato tudi presoja o tem, da bodo dalj časa trajajoče nepravilnosti v poslovni enoti odpravljene tako, da se imenuje nov vodja, dosedanji vodja, ki nepravilnosti ne uspeva odpraviti, pa se razporedi na drugo ustrezno delovno mesto, lahko sodi v okvir razreševanja nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela.

Pravilno sodišče poudarja, da bi lahko tožena stranka v zvezi s tožnikovim neustreznim delom sprožila več postopkov. Njena odločitev pa je, katerega od zakonitih postopkov za odpravo nepravilnosti in neustreznih rezultatov se bo dejansko poslužila. Če se je pri tem odločila za organizacijsko rešitev v smislu določb drugega odstavka 17. člena ZTPDR in tožnika razporedila na ustrezno drugo delovno mesto, ni ravnala nezakonito. V reviziji uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava zato ni podan.

Glede na povedano je sodišče v skladu z določili 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.