Jedro

Škoda za lastnika, ki s sečnjo ne soglaša, je praviloma vedno večja od škode, ki bi lahko nastala tistemu, ki takšno sečnjo opravlja (17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 24. 6. 2020). Pri tem pa je sodišče prve stopnje upoštevalo, da ni mogoče prepovedati kakršnegakoli posega in sečnje, ampak le tisto, ki je dovoljeno zaradi bolezni, gliv, vetra in insektov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku, ki teče zaradi razdružitve solastnih nepremičnin strank nepravdnega postopka, ugovoru nasprotnih udeležencev zoper sklep o izdaji začasne odredbe z dne 10. 12. 2020 delno ugodilo tako, da je v II. točki izreka znesek denarne kazni spremenilo, da znaša ta 5.000,00 EUR. V preostalem je ugovor nasprotnih udeležencev zavrnilo.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožujejo nasprotni udeleženci. Navajajo, da predlagatelj s splošnimi dejstvi in z nekonkretiziranimi navedbami ni izkazal niti nevarnosti, da bo uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena, niti ni izkazal potrebe za izdajo začasne odredbe, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Predlagatelj je z zlorabo inštituta začasne odredbe onemogočil nasprotnim udeležencev, ki so večinski solastniki, redno upravljanje solastne stvari, sicer pa je podan pogoj za odlog delitve solastnine v skladu z 70. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), o katerem pa sodišče še ni odločalo. Nasprotni udeleženci so predlagali odlog delitve gozda do konca leta 2020 z namenom, da se opravi redna sečnja na podlagi odločb Zavoda za gozdove o odobritvi poseka izbranih dreves in predstavlja posel rednega upravljanja solastne nepremičnine. Z izdajo začasne odredbe pa je nasprotnim udeležencem onemogočeno redno upravljanje in kakršenkoli poseg, ki ga predlagatelj ne konkretizira v nepremičnino. Sam odlog sečnje pa lahko pomeni nevarnost za gozd, nevarnost bolezni gozda, lubadar itd. Meni, da je začasna odredba nedoločena s tem ko se nasprotnim udeležencem prepovedujejo kakršnikoli posegi in redna sečnja. Sklep o začasni odredbi ni obrazložen, ni pojasnjeno zakaj bo predlagateljeva terjatev onemogočena ali otežena v smislu fizične delitve. Zato se ne strinjajo, da se prepove redna sečnja, sicer pa ni vsaka škoda nujno tudi že težko nadomestljiva. Same višine škode pa nasprotni udeleženec niti ni opredelil. Predlagajo, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano začasno odredbo odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 12. 2019 ugodilo predlogu predlagatelja in izdalo začasno odredbo, s katero je nasprotnim udeležencem prepovedalo kakršnekoli posege in sečnjo dreves, razen tiste, ki so dovoljene zaradi bolezni, gliv, vetra in insekta po že izdanih odločbah. Nasprotnim udeležencem je v primeru neupoštevanja začasne odredbe zagrozilo z izrekom denarne kazni v višini 50.000,00 EUR. Po vloženem ugovoru je sklep v II. točki spremenilo tako, da denarna kazen znaša 5.000,00 EUR. Nadalje je v III. točki izreka odločilo, da odredba velja še 30 dni po pravnomočnem zaključku nepravdnega postopka.

6. Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve so pogoji določeni v 272. členu ZIZ. Poleg verjetnosti obstoja oziroma bodočega nastanka terjatve mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed predpostavk iz drugega odstavka tega člena, in sicer:- nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;- nevarnost uporabe sile ali nastanka nenadomestljive škode;- da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Upnik pa nevarnosti ni dolžan dokazati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo utrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena v zvezi z 270. členom ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je terjatev predlagatelja verjetno izkazana ter obstoj predpostavk iz 2. in 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.

8. V obravnavani nepravdni zadevi predlagatelj zahteva, da sodišče opravi delitev solastnega nepremičnega premoženja - v naravi gozda, tako da postane izključni lastnik posameznih parcel. Nasprotnim udeležencem z začasno odredbo predlaga prepoved sečnje na parcelah, na katerih je solastnik v višini 15 %. Obstoj verjetnosti terjatve med pravdnimi strankami ni sporen.

9. Sodišče druge stopnje ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je predlagatelj izkazal nastanek težko nadomestljive škode. Glede na odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves ni mogoče govoriti o nastanku škode oziroma o nastanku goloseka, saj je z odločbami dovoljena omejena sečnja dreves in to ne le nasprotnim udeležencem, ampak vsem solastnikom, torej tudi predlagatelju. Stvar njihovega dogovora je, kako bo sečnja izvršena in kako si bodo nato posekan les razdelili. Tudi v zvezi z manjvrednostjo parcele - zaradi manjše lesne mase, na kateri naj bi se izvršil posek, je potrebno povedati, da se v zvezi s tem ne more govoriti o nikakršni škodi. Ob delitvi nepremičnin je namreč sodišče dolžno upoštevati vrednost nepremičnine po stanju v času odločanja. V kolikor bi tekom postopka prišlo do dejanskega zmanjšanja vrednosti posamezne nepremičnine, bo predlagatelj, če bi mu bila takšna nepremičnina kasneje dodeljena v last, v vsakem primeru dobil vrednostno svoj celoten solasten delež, bodisi z večjo površino zemljišč ali z doplačili ostalih solastnikov, ki bi dobili več. To pa pomeni, da pri delitvi stvari ne bo v ničemer prikrajšan ali oškodovan. Zato ni mogoče govoriti o nastanku škode, ki bi bila težko nadomestljiva.1

10. Kljub navedenemu pa je sodišče druge stopnje zaključilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo začasno odredbo.

11. Izdajo začasne odredbe je glede na 3. alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ mogoče dovoliti tudi če upnik izkaže za verjetno, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

12. Predlagatelj je glede slednjega navedel, da nasprotni udeleženci s prepovedjo sečnje na solastni nepremičnini ne bi utrpeli hujših posledic, saj bo sečnja odložena, s samim posekom gozda pa bi nasprotnemu udeležencu nastala škoda, ki je ne bo mogel nadomestiti. Škoda za lastnika, ki s sečnjo ne soglaša, je praviloma vedno večja od škode, ki bi lahko nastala tistemu, ki takšno sečnjo opravlja (17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 24. 6. 2020). Pri tem pa je sodišče prve stopnje upoštevalo, da ni mogoče prepovedati kakršnegakoli posega in sečnje, ampak le tisto, ki je dovoljeno zaradi bolezni, gliv, vetra in insektov. S takšnim zaključkom sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje v celoti soglaša in nima prav pritožba, da je predlog v tem delu neobrazložen.

13. Z izdajo začasno odredbo pa bo sečnja le odložena do pravnomočne odločitve o delitvi solastne stvari in bodo stranke nepravdnega postopka po delitvi lahko opravile posek drevja, in sicer vsaka na tistih nepremičninah, ki jim bo dodeljena. Predlagatelj ima namreč interes, da se na nepremičninah, ki bodo dodeljene njemu, posek ne opravi oziroma da ga opravi v lastni režiji. Namen regulacijske začasne odredbe je namreč v varstvu obstoječega stanja, saj se bo sporna nepremičnina v vsakem primeru delila, vprašanje je zgolj na kakšen način.

14. Pritožba nadalje graja odločitev sodišča prve stopnje, ki o predlogu nasprotnih udeležencev o odložitvi delitve nepremičnine še ni odločalo.

15. Po določbi tretjega odstavka 70. člena SPZ lahko sodišče odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. S tem se omejuje solastnikova pravica, da lahko zahteva delitev stvari v skladu z 69. členom SPZ. Solastnik, ki se sklicuje na neprimeren čas delitve, pa nima pravice nasprotovati delitvi, ampak lahko doseže le njeno odložitev, če bi takojšnja delitev predstavljala zanj nesorazmerno težko breme v primerjavi s pravico solastnika doseči delitev stvari in razdružitev solastninske skupnosti. O predlogu za odlog delitve bo sodišče prve stopnje odločalo takrat, ko bo odločalo o delitvi nepremičnin med udeležence postopka.

16. Določba 70. člena SPZ namreč ne pomeni, da sodišče v nepravdnem postopku ne bo izvajalo delitve, torej ne gre za procesni odlog v postopku, ampak zgolj za odločanje o tem, da se bo delitev, ko bo odločeno kako bo izvedena, odloži. Šele takrat ko bo odločeno o načinu delitve premoženja strank nepravdnega postopka, se bo mogoče izreči o utemeljenosti razlogov, ki jih v prid odloga navaja nasprotna udeleženka2. 17. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnih udeležencev zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 VSL sklep I Cp 2352/2009 z dne 12. 8. 2009. 2 VSL sklep I Cp 1632/2017 z dne 22. 11. 2017.