Jedro

Sodišče prve stopnje je začasni odredbi odločalo na podlagi upnikovih navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe. Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe trdil, da je imetnik poslovne skrivnosti ter da jo je dolžnik kršil. V tej fazi, ko še ni vzpostavljena kontradiktornost, sodišče ne sme samo predpostavljati, kaj bi lahko na navedbe v predlogu odgovorila nasprotna stranka. S sklepom o začasni odredbi nezadovoljni dolžnik pa se lahko v ugovoru sam brani s trditvijo, da on ni vir spornih podatkov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je upnik zahteval, da se dolžniku prepove uporaba in razkrivanje poslovnih skrivnosti upnika z objavo ali posredovanjem informacij o podatkih in dokumentaciji, ki se nanašajo na predmet Pogodbe o vključitvi radiodifuznih programov v sistem Telekoma Slovenije z dne 5. 12. 2014, Pogodbe o vključitvi televizijskih programov izdajatelja B. in C. v sistem Telekoma Slovenije z dne 17. 11. 2016 ter katerihkoli drugih pogodbenih razmerij med strankama postopka, ali s tem povezanih informacij, vsem tretjim nepooblaščenim osebam ter na vseh spletnih ali drugih portalih, družbenih in socialnih omrežjih, zlasti pa na portalih D. in E. in sicer tako, da prenehajo z vsakršno javno objavo podatkov in informacij ali s posredovanjem informacij katerimkoli tretjim subjektom neposredno ali posredno prek drugih subjektov. Zavrnilo je predlog tudi v delu, s katerim je upnik od dolžnika zahteval prenehanje s posredovanjem zaupnih podatkov in informacij iz prejšnje točke tega sklepa tretjim, nepooblaščenim osebam ali posameznikom, zlasti pa izdajateljem medijev in članom njihovih uredništev, kot tudi predlog, po katerem bi bil dolžnik dolžan že vse objavljene podatke in informacije iz 1. točke tega sklepa, objavljene na D. in E. ter ostalih dolžnikovih ali z njim lastniško ali kakorkoli drugače povezanih medijih odstraniti za čas veljavnosti te odredbe, vse pod grožnjo denarne kazni v višini 50.000,00 EUR, največ do 500.000,00 EUR.

2. Upnik je zoper navedeni sklep vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi upnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje pred sodiščem prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je vložil odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedel, da je podlaga njegovemu zahtevku protipravno ravnanje dolžnika, ki objavlja poslovne skrivnosti upnika in mu s tem povzroča nenadomestljivo škodo. Upnik, kot izdajatelj TV programa, ter dolžnik, kot operater v večinski lasti države, sta sklenila Pogodbo o vključitvi televizijskih programov v sistem Telekoma Slovenije z dne 17. 11. 2016 (v nadaljevanju: Pogodba 2016), s katero se je upnik zavezal zagotavljati distribucijo televizijskih programov v SD in HD tehnologiji ter ostale dogovorjene storitve za odmeno, kot je bila dogovorjena v 12. členu Pogodbe 2016. Po 25. členu Pogodbe 2016 so bili kot poslovna skrivnost opredeljeni vsi podatki in dokumentacija, ki se nanaša na predmet pogodbe. Na spletnem portalu D., ki je v lasti in upravljanju F. d. o. o., katerega izključni lastnik je dolžnik, je bil 2. 2. 2022 ob 8.10 minut objavljen članek z naslovom "...", katerega avtor je bil G. G. V navedenem članku so bile prikazane informacije iz pogodbenega razmerja med upnikom in dolžnikom, ki so bile s Pogodbo 2016 izrecno opredeljene kot poslovna skrivnost. Avtor članka je navedel višino odmene za distribucijo televizijskih programov upnika po veljavni Pogodbi 2016 ter jo primerjal s plačilom zneskov odmene po predhodno veljavni pogodbi iste vsebine iz leta 2014 (Pogodba 2014). Predmetne informacije, ki so poslovna skrivnost, je prejel od dolžnika, saj z upnikom ni bil v kontaktu. V članku je navedeno, da predstavlja plačilo odmene s strani dolžnika krajo državnega denarja. Upnika sta prikazana kot neposredno odgovorna za krajo, zato predstavlja takšno ravnanje okrnitev poslovnega ugleda in dobrega imena upnika oziroma družbe H., ki je obvladujoča družba upnika. Upniku nastaja škoda zaradi izgube zaupanja pri gledalcih, ravnanje dolžnika pa ima učinek tudi na njegovo konkurenčno prednost. Dejanje je bilo načrtno in koordinirano, saj so bile sporne informacije istočasno objavljene tudi na spletnem portalu E. Slednji je dne 2. 2. 2022 ob 06.00 uri objavil zaupno verzijo tožbe zaradi ugotovitve delne ničnosti navedene pogodbe in plačila 12.346.337,52 EUR, ki je bila s strani dolžnika vložena proti upniku. Kljub temu, da je dolžnik zahteval, da se nasprotni stranki vroči nezaupen izvod tožbe s prikritimi podatki, je z namenom objave mediju E. sam izročil zaupen izvod tožbe, s katerim je razpolagal zgolj dolžnik. O razkritih poslovnih skrivnostih so nato obširno poročali tudi drugi spletni mediji.

6. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je predlagatelj kot verjetno izkazal, da poslovna skrivnost obstaja ter da je upnik imetnik poslovne skrivnosti ter da so bili podatki, ki so poslovna skrivnost, javno objavljeni. Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo, saj je menilo, da upnik ni kot verjetno izkazal, da bi prav dolžnik sporne podatke posredoval avtorju članka. Menilo je, da v predlogu za izdajo začasne odredbe navedeni razlogi (kadrovske menjave pri dolžniku, čas objave članka, istočasno razkritje poslovne skrivnosti na spletnem portalu E.), s katerimi upnik utemeljuje pasivno legitimacijo dolžnika, niso na prvi pogled prepričljivi in ne dosegajo standarda verjetnosti. Nadalje je navedlo, da gledalci nek program spremljajo zaradi privlačnosti in ustreznosti njegovih vsebin ter da gledanost ni odvisna od seznanjenosti s finančnim poslovanjem izdajatelja programa, zaradi česar upnik tudi povezave med objavo spornih podatkov in izgubo zaupanja gledalcev ni verjetno izkazal, kot tudi ni uspel utemeljiti, zakaj bi izdaja poslovnih skrivnosti škodila njegovi konkurenčni prednosti.

7. Sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po Zakonu o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; nadalje: ZPosS), če predlagatelj izkaže za verjetno: (1) da poslovna skrivnost obstaja, (2) da je imetnik poslovne skrivnosti iz tega zakona in (3) da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena (prvi odstavek 11. člena ZPosS). Imetnik poslovne skrivnosti mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: (a) nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, (b) da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali (c) da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastali imetniku poslovne skrivnosti (drugi odstavek 11. člena ZPosS).

8. Predlagatelj mora že v predlogu navesti dejstva, s katerimi utemeljuje obstoj svoje terjatve, in hkrati predložiti ustrezne dokaze, ki dokazujejo resničnost dejstev, oboje v obsegu, da bo obstoj zakonskih pogojev dokazal s stopnjo verjetnosti. Situacija, v kateri ni verjetno, da terjatev obstaja, je podana v primeru zahtevka, glede katerega je že na prvi pogled jasno, da je neutemeljen.1 Kadar je predlog (nepopravljivo) nesklepčen, ker že iz njegove trditvene podlage ne izhaja možnost, da bi bila zahteva za začasno varstvo utemeljena, je treba predlog takoj zavrniti.2

9. Sodišče prve stopnje je o predlagani začasni odredbi odločalo zgolj na podlagi navedb in predlaganih dokazov upnika v predlogu za izdajo začasne odredbe, saj predloga za izdajo začasne odredbe pred izdajo izpodbijanega sklepa dolžniku ni vročalo v odgovor. Do zavrnitve predloga za začasno odredbo bi zato, v tej fazi postopka (ko še ni vzpostavljena kontradiktornost), lahko vodila zgolj ugotovitev, da je predlog neodpravljivo nesklepčen.3 Tega pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo. Menilo je, da so izpolnjeni vsi trije pogoji iz prvega odstavka 11. člena ZposS, kljub temu pa je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, saj je sklenilo, da upnik ni verjetno izkazal, da bi bil prav dolžnik vir spornih podatkov. V tej fazi postopka je sodišče odločalo še brez navedb nasprotne stranke, ki bi se branila s takšnim ugovorom, zato ne sme samo predpostavljati, kaj bi na navedbe v predlogu odgovorila nasprotna stranka.4 Po presoji pritožbenega sodišča je tako sodišče prve stopnje neutemeljeno (ali vsaj preuranjeno) samo sklenilo, da v predlogu navedeni razlogi glede zatrjevane dolžnikove kršitve ne dosegajo standarda verjetnosti, saj je to stvar dolžnikovih ugovornih navedb.

10. Ker je pritožba zoper izpodbijani sklep utemeljena, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Po izdaji izpodbijanega sklepa je postopek postal kontradiktoren, saj je sodišče prve stopnje pritožbo vročilo dolžniku v odgovor. V ponovljenem postopku naj zato sodišče prve stopnje presoja navedbe obeh strank postopka.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

1 V. Rijavec: Civilno izvršilno pravo, 2003, stran 266. 2 N. Pogorelčnik Vogrin: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2015, stran 219. 3 Primerjaj N. Pogorelčnik Vogrin: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2015, stran 26. 4 Primerjaj N. Pogorelčnik Vogrin: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2015, stran 213.