Jedro

Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka, na katerem je bila izdana sodba zaradi izostanka, teče od vročitve sodbe dalje, če je vlagatelj predloga tedaj zvedel za posledice zamude.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka za glavno obravnavo, kot prepoznega. Sodišče je štelo, da je petnajstdnevni rok za vložitev predloga pričel teči 3.3.1997 in da je toženec zamudil tako rok za vložitev predloga kot tudi sam narok, ki ga je sodišče razpisalo za razpravo o vloženem predlogu. Toženec je zoper sklep vložil pritožbo, v kateri navaja, da se naroka za glavno obravnavo dne 3.3.1997 ni mogel udeležiti iz opravičljivih razlogov, o čemer je tudi obvestil sodišče prve stopnje. Sodbo zaradi izostanka je prejel 18.4.1997 in nato pravočasno dne 28.4.1997, vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Navaja tudi, da je bil narok za razpravo o vloženem predlogu dne 11.1.1999, opravljen brez njegove vednosti. Pritožba je utemeljena. II. odstavek 118. člena Zakona o pravdnem postopku določa, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje potrebno vložiti v roku petnajstih dni od takrat, ko je prenehal vzrok zamude oziroma od takrat, ko je stranka izvedela za zamudo, če je to kasneje. V primeru izdaje sodbe zaradi izostanka, rok prične teči od vročitve sodbe stranki naprej, saj je le-ta šele z vročitvijo sodbe izvedela za posledice zamude. Višje sodišče je tako ugotovilo, da je tožena stranka predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila po tem, ko ji je bila vročena sodba zaradi izostanka, s katero je bila obveščena o posledicah zamude. Predlog je bil vložen pravočasno, saj je bila tožencu sodba vročena 18.4.1997, predlog pa je bil vložen 28.4.1997, torej pred potekom zakonitega roka. Višje sodišče je ugotovilo, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je predlagatelja nepravilno vabilo na narok za razpravo o predlogu, saj je vabilo za narok, razpisan za 11.1.1999, nabilo na vrata toženčevega stanovanja, kar ni v skladu s 144. členom Zakona o pravdnem postopku. Omenjeni člen namreč vročitev z nabitjem omogoča le v primerih, ko stranka odkloni sprejem pisanja. V tem primeru pa toženec sprejema ni odklonil, saj je bil v času vročanja nedosegljiv, posledično pa je bila vročitev z nabitjem na vrata nepravilna. S tem je bilo tožencu onemogočeno sodelovanje na naroku, kar pomeni, da je bilo kršeno načelo obojestranskega zaslišanja strank oz. načelo kontradiktornosti po 7. tč. II. odstavka 354. člena ZPP. Višje sodišče je tako ugotovilo, da toženec ni zamudil naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, prav tako pa ni zamudil petnajstdnevenega roka, določenega za njegovo vložitev. Na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, zaradi obravnave toženčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje in ugotovitve ali je tožena stranka iz opravičljivih razlogov zamudila prvi narok za glavno obravnavo dne 3.3.1997.